Jogi ma kiwaco ni obed i tung i 144,000 kombedi tye i kit me yubo ma agiki; kit meno obedo kit me temo ma obed i kom cweyo cal pa lebi. Kit me temo cako ki ot pa Lubanga, pien bura pol kare cako ki ot pa Lubanga, ci kare malubo ceni lwak pa Lubanga mukene bene gitem ki kit me temo acel keken. Ngal gin ma loyo weng ki rwom i poropheti i cweyo cal pa lebi en ni tye ka time aryo; mukwongo i United States, ci kon i lobo weng. I poropheti, mano nyutu ni cal pa lebi i lobo en nyutu ma agiki pa cal pa lebi; erwate, kit mo keken ma calo cal pa lebi ma obino con con mapwod pe ki cal pa lebi i lobo, en keken apoya ma nyutu gin me adwong.

Gonyo ocako i ot pa Lubanga i 11 September, 2001. Dye en kicilo ne ki 11 August, 1840, ka malak me Nyutu dul apar obino i piny ki buk matidi ma oyabe i cing pa En. Ka malak me dul apar obino i piny, owaco ni gonyo me Protestantism ocake dong. En aye jo mo keken ma Lubanga ogonyo, En con con okobo-gi anyim; ci moko adaa pa yore me tic pa Miller i keto cawa omiyo dii madwong i keko pa En pi gonyo me Dwogo mar aryo. Temo jo Protestanti ocake cokki ki 11 August, 1840, ci i 1844 jo Protestanti kityeko bedo nyako pa Loma. Kar 1840 nyo i 1844 kicilo ne ki kar 11 September, 2001, nyo i cik me Sunday ma bino cokki.

Kare aryo meno bene kityeko nyuti, cako ki baptiis pa Yesu, ka Roho Maleng oboro piny, nyaka i musalaba. Kare adek meno weng kityeko nyuti ki mwaka 120 ma kicweyo bot piny mapwod pi madit, ma kacako nyaka pi madit. Jwijwi tye lok me tito ma yar kec me gin mukato me kare meno. Tye gin mukato maleng ma bene gityeko waco ikom kare man keken i kare magiko.

Noa opwonyo pi mwaka 120, ci dong hukumu me pye madwong obino. Kiristo opwonyo pi ceng 1260, ci dong hukumu me Msalaba obino. Lok me ciko pa Yohana Baptiisita omiyo teko i baptiiso pa Kiristo, ci Yesu onongo odonyo i thim pi ceng 40. En ceng 40 meno, kacel ki teme adek ma okupe i agiki me ceng 40, gopwonyo ni ka lok omiyo teko, ma kinyutu ki bino pa cal ma maleng — macalo Roho Maleng i baptiiso pa En — kacel ki bino pa malaika aryo pa Boc me Aloka kapita 10 ki 18, dong kit me temo tye katime. Ka cal pa Lubanga obino ki Pol, lok me hukumu ma kiwaco bot jo ma i kare meno gin ma gitye me hukumu omiyo teko; kacel ki dul ma kitemo gi, dong gibedo i kare mapek ma giko con keken kun gicado kare me temo gi.

Rek pa Yesu tito ni tye kare aryo me dwoko lok. Kare me acel obedo dwoko lok pa en keken pi ceng 1260, ci kare me aryo obedo dwoko lok pa en i wang jo ma en opwonyo pi ceng 1260 mapat nyaka Setefano obokere ki kidi.

Ci malaika owaco ni, ‘Obi doko tek rwom ki jo mapol pi cabite acel [mwaka 7].’ Pi mwaka 7 oko kacce Kristo ocako tic pa En, myero ki cwal Lok Maber, ma dong loyo bot jo Yudaya; pi mwaka 3 ki nus, ki Kristo kene; ki lacen, ki apwostol. ‘I tung i cabite, obi gweko saddaaka ki cegi.’ Daniel 9:27. I acaki pa mwaka A.D. 31, Kristo oketo kene calo saddaaka atir i Kalivari. Ci labara me ot pa Lubanga ocop woko i aryo, me nyutu ni kwer pa tic me saddaaka ki dwong mamego obalo woko. Kare obino ni saddaaka ki cegi me piny ogweko.

Cabit acel—mwaka abiro—ogiko i A.D. 34. Enci, kun gicwico gi kidi Stefano, Yahudi gityeko podo ki selo gicano gi pa Ngec Maber; lacam ma kikwanyo piny ki lubo “giceto i kabedo weng, gi yubu Lok” (Acts 8:4); ci i kare manok keken, Saulo, ma onongo lubo jo, oloko cwinyne, ci obedo Paulo, Apwostol pa jo ma pe Yahudi. The Desire of Ages, 233.

Rek pa Noa, pa Kiristo, pa jo Millerite, ki pa 144,000 weng ginyutu ni tye kare ma ka kicwako dul pire kene, kitemo gi ki ngec me ciko. Miyo twero i ngec man nyutu cako pa kare me temo, ma lacen tyeko ki lor me kare me kica pa dul en. I rek porofetik pa Yesu, ginyutu ni tye kare aryo me tic me lami. Kare aryo magi me tic me lami giketo calo ngec me ciko aryo: malaika ma oboto piny i dwe me September 11, 2001 ma omoko Nyutu pa Yohana 18:1-3; ci lacen dwon aryo ma i vasi 4 ki anyim i chapta 18.

I tic ma agiki me kica bot piny, kwayo aryo ma otuk woko gicwalo bot canisa weng. Ngec pa lacar me aryo en ni, “Babilon obur, obur, siti madit man, pien omiyo jo piny weng omodho waini me kur pa akwaro ne.” I waco madwong me ngec pa lacar me adek, tye dwon ma gene ki polo ma waco ni, “Bweno woko ki iye, jo pa an.” Review and Herald, December 6, 1892.

Kare me acel en bura ma ocako i ot pa Lubanga, ci i cik me Ceng Acaŋ ma tye ka bino cokcok kare me aryo me bura ocako ki cika me aa woko ki Babilon. Rek pa Kristo, cok ki baptiismo pa En nyo i msalaba, tyero calo nino me 11 September 2001 nyo i cik me Ceng Acaŋ i Amerika me Kacel, ci kare ma cok ki cik me Ceng Acaŋ i Amerika me Kacel nyo i kabedo ma kimiyo oganda weng myero giyek Ceng Acaŋ calo Nino me Lamo pa Piny Weng, en kare ma otyeko ka oganda ma lacen dong oyek.

Kare man ocako ki cik me Nino i Amerika me Tyer, kede ogiko ka piny ma ogiko ogudoi wi bot twero pa Papa. Cako pa kare me aryo nyuto giko pa kare me acel, kede gin aryo tye ki cik me Nino ma dong ocweyo kit cal i wac pa Ruma. Cik me Nino me acel, i mwaka 321, okelo ne ki twero pa Ruma ma pagani. Mwaka 538 nyutu cik me Nino ma okelo ne ki twero pa kanisa me Papa. Cik me Nino i Amerika me Tyer obedo 321, kede cik me Nino ma gibiko i piny ma ogiko obedo 538. Cik me Nino i Amerika me Tyer nyuto bino pa wac me ciko ma dong waco ne ki bendera ma kicako ki jo ma kikwero woko ki Isra’el.

Kidi me yo meno obedo mwaka 321, kede onyutu cako pa kare me temo piny weng ikom lapeny me Ceng Abicel. Kare meno otum ka piny ma agiki oketo wii piny bot Roma, kede tim meno kiketo calo ne ki kidi me yo me mwaka 538. Kare ma aa ki 321 ci nongo otyeko i 538, kiketo calo ne ki kare ma aa ki i Lapii ci nongo gityeko okwano kidi bot Stephen. Ka gitye ka kwanone kidi, Stephen oneno Kirisito oturo i Ka Maleng me i Polo, me nyutu calo cawa ma Mikael oturo i tyen me tyeko kare me temo me dano.

September 11, 2001 oketo lacar pa bino pa pwonye me vese adek me acaki me chapta apar abiro; kede en gine kwede lunyodo ma kicwako anyim ki Nabii Ellen White, ma owaco ni ka gang madit me New York City gikal piny ki teko matidi keken pa Nyasaye, dong vese adek meno bi tum woko. En bende oketo lacar ki Patriot Act, ma obedo lacar bot jo ma cwinygi mito neno; ni yore madito me cik me England, ma waco ni: “dano pe tye ki mwonya nyaka ka ki nyutu ni tye ki mwonya,” kikweyo woko pi cik me Roma, ma waco ni: “dano tye ki mwonya, nyaka ka ki nyutu ni pe tye ki mwonya.”

‘Patriot Act’ omako ranyisi pa cako me dwoko wic pi Adventism me Sabat ma i kit me Laodikia. Kare meno otyeko i Cik me Sande i United States of America. Adventista me Sabat ma i kit me Laodikia ma gilo kare me yaro meno maber, dong gubino miyo kwena me ciko ma i verse angwen me chapter apar aboro, ma tyeko ki piny me agiki ma oyubu bot Roma. Kare meno cako ki Cik me Sande i United States of America, kede tyeko ki Cik me Sande ma agiki.

Ka wa pe ngeyo maber ni tye cal aryo pa lam ma kiginyo ki poko pa jo manyutu makato aryo, ci wabi ngeyo marac tic ma ocake i mwaka 2001 ma kinyutu i ves acel, aryo ki adek i chapta apar aboro i Buk me Nyuto pa Yohana, ki tic ma ocake i ves angwen i chapta apar aboro.

Ka wa tic ki nyutu ma atir ma Sister White omiyo pa malaika me Apokalips 18 me aa piny i 1888, kede kit ma otero malaika acel En i kare ma bino, wa nongo ni 1888 obedo rwom pa 2001. Malaika me Apokalips, ma miyo piny ler ki Duŋ pa En, o aa piny i konferens me Minneapolis i 1888, kacel bene otimo man doki ka ot madit me New York City gipoto piny.

Kare me baptiismo pa Kristo nyo i musalaba, kacel ki kare me 11 August 1840 nyo i 22 October 1844, kacel ki kare me mwaka 120 pa Noa, gi miyo lami adek pi kare me ruco. 1888 omiyo lami pa nyuto me lubbe ma kicoyo i coc i kacoke me Minneapolis; kacel ki Noa onyutu kwanyo pa Roho Maleng ki i bot jo ma gityeko kweko kwena. Lubbe pa jo ma obedo con i kare me pi madit pa Noa, kacel ki lubbe pa ladit me kanisa i 1888, gidoko rwate ki gin makare pa Korah, Dathan ki Abiram i gin makare pa Mose, ma malak owaco bot Sister White ni tye ka dwogo timo i Minneapolis.

Cako ki Patriot Act nyo ocito i Sunday law i United States, obedo kare me temo pi Laodicean Seventh-day Adventism. Gonyo bot lok me ciko ma miyo ngec me kwer gi nyutu kwanyo Lamo Maleng; ci pien pogo piny bwola matek bot virgins ma apuk ma marac i kare en. Dwong pa gonyo obedo lami ma kiyero, ma kiketo calo Noah, Moses, Elders Jones ki Waggoner, ki keken Sister White. Gonyo bot lok me ciko ki bot lami pa kare en obedo i kom "moo" i kit gin me bwoyo pa virgins apar.

Jogi ma gitero ngec me ciko, gitimo kamano pien gitye ki “moo,” ma bene en ngec me ciko. Eka lapok kin i kom dul aryo bino ki tiyo kwede kakare cik me yaro poropheti ma jo me muvimenti pa malak ma acel ki ma aryo kicako tiyo kwede, ma ki lwongo calo “cik me yaro pa Miller,” kede bene cik me yaro poropheti ma jo me muvimenti pa malak ma adek kicako tiyo kwede.

Tem ma kimego calo ‘kit me yubo cal pa nyam me gweng,’ myero dong obedo tem ma makwako kit ma cal pa nyam me gweng kiyube i lok me lanen pa Lubanga.

Cik Patriot me 2001, ma Blair Bill me 1888 onongo obedo cital pa en, ma Declaration of Independence me 1776 onongo obedo cital pa en, ma batisimo pa Kiristo, ma en onongo obedo cital pa nino dwe 11 me August 1840, gin weng ginyutu atir me ni tic me temo pa yubu cako ki lok me ciko ma kicweyo ki twero, ma myero kicayo ki lwete pa malaika, ci kicamo.

Pwonye me lanabi ma tito United States calo jogo ma golo jami pa jo pa in ki teko, tyeko ruc lok mapol kun tye ki yore me tam pa en; ci lok magi pol kare gin aye lok ma ngene kwede maber loyo i keto gin me yubo cal pa lewic. Kit me nyutu atir ni tem man tye me lanabi iye kit, aye ki tic ki cik mapire tek me lanabi me nyutu atir ma ngene keken ka in ikwano ni jogo ma golo jami pa jo pa in obedo alama ma keto Loma.

Cal me nyutu man obedo ki i rek abic pa tarik i tung Adventism, kama otime lukwok pi Roma ma tye calo alama. Kombedi wan watye i agiki, en abicel i tarik magi ma tye ki lukwok, ki lukwok ma kombedi en macalo atata ki lukwok ma ki nyutu i cal me 1843.

Obedo yot me neno adiera man ka i keto maber cik me poro. Cik acel me poro ma myero ki tic kwede, eni ni cal tye ki tung mapol, kede tung ma gi tye kwede i pot buk, myero obino ki pot buk keken. Rwot me Siria, Antiochus III Magnus, otyeko lweny ma i rek apar me pot buk apar acel pa Daniel, kede otyeko lweny me Raphia i rek apar acel kede apar aryo, kede otyeko lweny me Panium i rek apar abic. Cwer cwiny me Millerite ma kiloko i cal me 1843 en ni, tam ma pe adier pa Protestant oyero ni “robbers” obedo Antiochus Epiphanes, ento cal en bene ogwoko adiera ni “robbers” obedo cal me Rome.

Lok me namba apar aa ki namba apar abicel con me acaki opong i kare me Antiochus III Magnus; ci lok magi kacel ki dok otime i gin mukato calo lok magi, gimiyo lamiang aryo pi opong pa lok magi i nino me agiki, pien janabi weng owaco malube maber pi nino me agiki maloyo i nino ma gi onongo tye iye.

Ka rwate ki cik ma dong kitero pi kabedo ma myero kiketo dwon pa Janabi iye, pud wa tye ki Sister White ma ocoyo atir ni, “mapol pa lok me gin ma otime con i rwome pa poropes man [Daniel chapta apar acel] bibi dwogo time.” Antiochus III Magnus rwako kit pa United States, calo lwak pa Roma me Papa ma Roma me Papa tiyo kwede calo lamal. Jo Protestant gibaroni ni lagoro onongo onyutu kit pa Antiochus mukene, ento Jo Millerite gineno atir ni en obedo Roma. Kombedi, but acel nyutu ni United States obedo lagoro, ento but mukene rwate ki gin atir me tung.

Ka cik ma nyutu ni alama tye ki loki mapol, kede ni lokigi myero obed ki kine ma gi tiyo iye, dong miyo United States calo jokwalo rwate ki gin ma Jo Protestanti gitimo ka gi miyo Antiochus calo jokwalo; ento kombedi, Antiochus obedo alama pa United States i kare me agiki.

Kit ma woko pa lok man tye ka dwoko penyo ma pire tek pi twero mane kelo wiye i malo me ter lamal; ka ce kiketo diero i kom gin eni, obedo atir. Obedo atir ki nyutu pa jo mapol, pien yore mukene me gin ma matime con i gony ikom Roma calo cal, ginyutu gin acel keken. Gin eni obedo ni jo ma tye i but marac pa peko man, dong jwijwi ginyutu Kacel me Amerika i kab Roma. Ento ka pe in iyeo ni cal gitye ki con mapol, onyo ka igeno ni gitye kamano ento pe itye ki tic ma rwate me bedo ki yie ma opong i cik eni, ci bino bedo tek atika pi in me lubo kit me tam ma atir ma kombedi kibiro keto i tic.

Twero ma tye ki tigo aryo weng nyutu Amerika i kare me agiki. Furansa obedo twero ma rwate ma ki nyutu ki Sodomu ki Misiri. Bende Islam nyutu Amerika, pien Amerika obedo lanabi ma pe atir kore ki twero pa Papa ma obedo Jezebel. Amerika obedo Salome i lalo pa Herodias. Balaam bende obedo alama me lanabi ma pe atir, ento lok pa iye obedo tek mapol loyo bedo lanabi ma pe atir kende.

Lok pa lanen pa Balaam, ma kiketo i coc inge en opako Israel kany adek, gi rwate ki Islam i yore mapol. Punda obedo cal pa Islam, ki pe itwero weko punda ma waco woko ki lok pa Balaam. Ji ma tye ki ngec i tung cen ma obino me pak otino Yesu, lok pa lanen pa Balaam gi golo gi. Islam, ma obedo acel ki cobo adek me Revelation kabedo nine, nyutu cal pa lanen me bur Mohammed.

Ka i ngeyo ni simbol pe tye ki tiend acel keken, pe con, in bende ibino ngeyo ni gin ma atir mapol tye ki rwate tutwal, omiyo kinyutu-gi ki simbol mapat-pat. Simbol ma cweyo neno me porobeci obedo simbol pa Loma, omiyo tye ka pire tek me neno ni Loma obedo dwog madit i porobeci me Bible weng. Simbol acel pa Loma ma kigeno maber keken obedo Rwot me tung maloyo i Daniel chapta apar acel. Rwot me tung maloyo ma obino i agiki, pe tye ngat me konyo, en twero pa Papa, Kanisa pa Loma, Papa pa Loma, Dano me richo.

I lweny me lok pa Uriah Smith, gicwalo ni rwot me tung oturo i rek 36 obedo Faransa, ki rwot me tung oturo i rek 40 obedo Turukki. Faransa ki Turukki weng gin cal me Amerika me Weng i kit mapat mapat; ento, macalo ki jo Protestanti, ki calo kombedi, i lweny me lok pa Smith, ojuko woko gin ma tye atir ni rwot me tung oturo en cal me Roma ma kombedi, ci owaco ni cal me Roma kinyutu kwede cal me Amerika me Weng i piny Faransa, ci doki owaco ni cal me Roma en cal me Amerika me Weng ma kinyutu iye i piny Turukki.

Kit ma kombedi tye ki rek adek; histori pa Millerite, histori pa Uriah Smith, ki kany ki kombedi. I aloka acel acel magi tye poto i kom simbol pa Ruma, ma gicwalo marac pi paro marac ni Ruma obedo simbol pa United States.

Rek me lweny me lok pa "the daily" i Buk me Daniel mako pire tek man keken me kwedo ada pi lamal pa Loma, ento tye ki arwate ma tek mapat i gin acoya man.

Yore me tam pa kit me poro pa Uriah Smith oketo jo ma lujo ne me ket marac bal me abicel i chapta apar abicel me Buk me Yabo. Peny madit i kit ma Smith oketo chapta apar abicel—mak woko ki temo ne me keto gin weng kaka gin en, i cawa ma gin weng myero kiketi me cwiny—en ne ni pe nongo twero me neni kit pa rwom me adek pa dragon, the beast ki false prophet otyeko cweyo kene. Ka oketo mite ma kare pa alama ki mite ma nyutu me cing pa kene, yore me tam pa Smith ogolo twero me ngene kit ma rwom me adek kicweyo, ki kit ma kikweyo en aye “tem madit pi jo pa Lubanga, ma pi iye kigicoyo lokruokgi ma pe giko.”

Keto cal me Roma i tic mape atir obedo temo pa Setani me gengo jo Lubanga i cawa me agiki, pe keken me neno Roma ma kombedi, ento bende me ngeyo kit ma Roma ma kombedi ocweyo. Rwom me ngeyo kit me poropheti ma rwate ki kube pa United Nations, teko pa Papa, kede United States tye ki tum mape giko.

I Buk me Daniel tye ki tem ma loyo mapire tek, ma nyutu ber me ngeno kube pa twero adek eni; i Buk me Revelation tye tem mukene ma loyo mapire tek ma nyutu bedo acel keken pa gin magi. "The daily" i Buk me Daniel onongo ongenyo ni en Roma ma pe Akirista ki William Miller, i kare ma onongo tye ka kwano Tesalonika me aryo. Miller ongenyo ki lok me poko i Tesalonika me aryo, pi kube me porofet ma tye ikin Roma ma pe Akirista ki Roma pa Papa, ni nying "the daily" obedo cal pa Roma ma pe Akirista, ci "the abomination of desolation" obedo Roma pa Papa.

Ento gin ma watye ka miyo dwong en ni, i Thesalonika ma aryo kongo ma tye i tung Roma ma pe onongo obedo kristiani ki Roma me Papa kiketo i kit ma kweyo ni ka pe ingeyo kongo pa twero aryo magi, ibin yudo bwola madwong, ki ibin balo pi kare weng.

Man obedo waci ma ocwalo wi maromo ki i twon ma abicel acel, ma pe keken tye Draagon—ma i 2 Tesalonika obedo Rome ma pe yubu Nyasaye—gi le madit—ma i waci meno obedo “dano me richo”—entono bene, i chapta apar abicel acel, tye laneno ma pe atir. Waci meno tye ka yaro pire tek me ngeyo rwate pa teko ma gicobo lubo ma gin adek pa Rome me kare ma kombedi, ma bene en Babilon me kare ma kombedi.

Poko-lok ikom “the daily” yiko gin acel keken ki poko-lok ma ikom cawa me agiki; ento omedo i miyo nyutu pa poko-lokeno mede, kun dong omedo pire tek me ngene rwom ma tye ikom twero adek ma gityeko yubo Rome Manyen. Weko neno adaa man obedo garanti ni ibinongo kwanyo cwiny ma tek pi payore ni.

I kom pyem ma kombedi, jo ma tye cwalo ni United States obedo jo lagoro ginyutu calo pe gi romo, bedi me mo me cono pingo obedo ma pire tek ni United States kacel kacel kityeko nyutu ne calo tye i wii teko pa Papa, okac obedo teko pa Papa keken. Ngec ma yot me dano ngeyo ni teko ma tye ka loyo rwom i politika, i yore me kare, i nyom, ki i porofeti pa Bibul, kiketo ne calo wi; ci wi en aye ma keto wi iye me tero lalaa, ci oboro.

Wii-tam ma rwate ma nyuto United States ni gin jolaco, pe twero tic ki gin mukato ma kiyaro ci lacen kityeko ki 321 dok cen i 538. Cal me United States myero poto woko mapwod pe "Dano me coc" kibi yaro. "Dano me coc" kibi yaro dok cen i ceng me agiki, ci mapwod pe kibi yaro, United States myero poto woko con.

Cik me Sande i Kacoke me Amerika pe nyute ni Kacoke me Amerika obedo Rumi me kare manyen; en nyute ni poto pa piny obino, kacel ki ni Kacoke me Amerika kikwanyo woko weng ki bedo ma atir. Rumi me kare manyen ma kiyaro ka Kacoke me Amerika opoto woko i cik me Sande obedo twero pa Papa, ma kany-ken kede otyeko oloyo lurot pa en, lanabi ma pe atir.

‘The daily’ i Buk me Daniel, ki kit ma otyeko kube ki kwena pa William Miller, ki rwom madwong pa ngiyo ma Miller orwako ki i Thessalonika ma aryo, pur aryo, kede ciko me gwoko gite ni i lwak me abicel, weng ginyuto jami ki i gonygonyo magi ma dwoko peko me cawa man.

Keb ma i 2 Tesalonika, kit 2, i cawa me agiki, tito i kom dul ma nyutu United States calo ranyisi, entit gicano bedo rwate ki ler ma miyo ngec ikom rwom me United States ki Roma pa Papa. Ka gi timo man, gi bineno rwom, pe keken me Roma pa Papa ki United States, entit bene me United Nations, twero pa dragon ma i Revelation kit 16.

Macalo Uriah Smith, A.G. Daniells kacel ki W.W. Prescott, ma Sister White otyeko nyutu ni pe gi romo paro ki omiyo bot adwogi, bene gin ma gikwero wiro pa lok pa porofetik pa Lubanga i yubu maber pa rwom pa twero adek man i kare me agiki.

Macalo lweny me lok ma acel, ma kombedi, kacel ki lweny me lok me Uriah Smith, lweny me lok ikom rwom pa twero adek ma ki yaro i Tesalonika me aryo ki i bal me abicel, nyutu tyero lok pa dano keken ma tito bot United States; ento pe mito neno kit me lanen mo pa United States ma twero nyutu atir tami gi ma pe atir, ki pire tek kelo gi i ler.

Ceng 11 me September 2001 oko ni, lweny me lok pi nyenje angwen me Joel ocako. Adwogi en ni, nyenje meno gityeko nyutu poko piny pa cwinya ma mede-ki-mede i kanisa Seventh-day Adventist ma i kit me Laodicea, ki kelo pwony me yie me Katolik, kacel ki pa Protestant ma ogiko yie woko. Doki, kit ma ber me keto nyenje angwen eni en Rome, ento nyutu me dano keken owaco ni en obedo Islam, ma obedo cal me lanabi mape adwogi, kacel ki mano cal me United States. Rek ki rek, lweny me lok i mukato me Advent ma wa odugu iye kombedi, ginen weng gicwalo adwogi acel keken.

Tung marac, i kom latic angwen, nyuto ni jogi ma kwanyo obedo Pot i Can pa Amerika; ki i kom latic aryo, ngec pa tung marac pi Pot i Can pa Amerika macalo alama pe atir. Jogi ma Lubanga tye kacako yero me bedo i iye jo 144,000, kombedi tye i tem me porofeti. Pe obedo tem ma kitimo keken ka imiyo keno bot tung man onyo bot tung eno. Obedo tem ma twero loro kakare keken ka cik me porofeti kimiyo tic i kit atir atir. Me weko Leona me dul pa Yuda ogonyo jo pa En me kare me agiki pi adaa ni gi pe tye kikwano piny maber, oweko ki kelo iye lok me tam marac.

Gin atir ni tito mape atir ocake i dul man nyutu ni twero wa keken ikom cik me poko lok pa poropheti tye piny loyo kit ma myero obed. Loma aye tero neno, ki neno pa kare me agiki obedo cako me agiki ki poto me agiki pa Rwot me tung bor. Rwot meno en bene "dano me richo," ki "dano me richo" en "siri pa marac," ki "lacoo ma marac." En aye Antikristo, gicoyo ne calo "ogonyo pa jo mamegi," ki en "wi" pa Loma me cawa man.

Jo ma gibedo rweny i ngec pa lok, ki ma pe gibineno tiyo pa Antikristo, pe ki pol gibidiyo pire keken i tung pa Antikristo. Kombedi pe tye kare pi wa rwate ki piny. Danyel tye i dulne ki i kabedone. Lok me porofesi pa Danyel ki pa Yohanna myero gene. Gitito keken. Gimiyo piny lok atir ma ngat weng myero gene. Porofesi magi myero gichalo cobo i piny. Kun gicut i cawa me agiki man, gibipwonyo keken. Kress Collection, 105.