Wa tye ka waco lok ikom yore abicel me tongo lok pa porofetik ma otime i mukato pa Adiventisim ki 1798 paka kombedi.
I gin ma otime con ki i por, Lok pa Lubanga nyutu lweny ma ocakke tutwal i tung ki atir ki bal. Lweny en pud tye ka time. Gin ma otime con, bi time dok. Ciyem me con bi dwogo dok, ki tami me wic manyen bitye ka cako nono. Ento jo pa Lubanga, ma i geno-gi ki i timo odoko por, gi otimo but i kwanyo lok pa malaika acel, aryo, ki adek, gin ngeyo kabedo ma gubedo kwede. Gin tye ki yore ma ber loyo bul ma orumi maber. Gimyero cungi matek calo got, gwoko matek cako me geno-gi nyo i agiki. Selected Messages, buk 2, 109.
Coc ma con ogamo cwer cwiny me acel ki me agiki ikom twero pa Roma. Kanyeni, wabi gamo cwer cwiny ma otime i tung Uriah Smith ki James White. Uriah Smith oketo 'tito lok pa iye keken' i rek namba apar adek ki abicel.
Mede 36. Rwot bi timo macalo dwaro pa iye; kede bi juko iye malo, kede bi yiko iye madit loyo jogi weng, kede bi waco lok ma pire tek i woko Lubanga pa jogi, kede bi bedo yot nyo kwoŋ otyeko; pien gin ma kicimo dong gubed timo.
Rwot ma kigamo kany pe romo nyutu twero acel kwede en ma ne kiyaro macokki; en aye, twero pa Paapa; pien ter ma kiyaro pi en pe bitwero bedo atir ka kiketo i bot twero eno. Uriah Smith, Daniel and the Revelation, 292.
Smith ogamo ni twero ma i pire ma tye anyim obedo “Roma pa Papa,” ento owaco ni kit me pire 36 pe gin kit me yaro ma nyutu Roma pa Papa. Waco man pe ada-ada. Ki myero par ni i kudru me 1863, “kare abiro” me Kitap Levitiko, dyer 26, kityeko weyo woko; eka cal me “kare abiro” me i pwom aryo pa Habakkuk kityeko wero woko. Pwom me 1843 ki me 1850 weng ciko “kare abiro” i tung pa pwom, ki pigi weng kiceto musalaba i tung pa rek me “kare abiro.” Ka “lero manyen” me “kare abiro” obino i 1856, ci lacen ki wero woko, man nyutu ni pwom aryo pa Habakkuk kityeko wero gi woko, ki bene twero pa Roho me Yaro, ma nining nyutu ni pwom aryo weng kityeko rwatgi ki Lubanga.
Kit ma Sister White owaco ni, coyo pa Setani ma agiki obedo me kwanyo woko tisitimoni pa Roho pa Lubanga; ci kany, coyo ma acel onongo obedo me kwanyo woko tisitimoni pa Roho pa Lubanga; ki bende onongo nyutu kwanyo kacel pa adiera ma rweme me cal aryo, labongo kore maber keken, kare abiro.
I yubu woko me 1863, en keken Uriah Smith ma oyubo cal me 1863 ma pe atir, ma okweyo rek me cawa abiro. I 1863 Uriah Smith dong ocego wange bot ngec me cawa abiro, ki pe onongo twero neno ni tye “kwoŋ madwong” aryo ma Daniel omiyo nyinggi. “Kwoŋ madwong” aryo eni gicwalo calo cawa abiro me kobo i kom lobo pa rwot me Israel ma i bor, ki i kom lobo pa rwot me Judah ma i tung mapiny. Ma acel, i kom dogi apar me bor, ochalo i 723 BC ki ojuko i 1798; ki ma aryo ochalo i 677 BC ki ojuko i 1844.
Gabriel obino bot Daniel i Kit me 8 me nyutu lamal ‘marah’, ki ikom tic pa en omiyo dwok lok ma aryo pi 1844. Higa 2300 me Kit me Daniel 8 otyeko i 1844, ento bene agiki pa cobo aryo ma otime i kom lobo pa rwot me i Bor ki me i Cam otyeko.
En owaco ni, Nen, abi mii in ngeyo ngo ma bino bedo i agiki macego pa kec; pien i cawa ma kiyero agiki bi bedo. Daniel 8:19.
Agiki ma agik tero ni tye agiki ma acaki. Kwoŋ ma agik ikin kwoŋ aryo, ma, pe ki mede, en lok mukene keken me ‘kare abiro,’ ogik i higa 1844; ento kwoŋ ma acel ogik i higa 1798. Loka ma Smith owaco ni peke ki cing me tek pa Pope me Roma, en oketo nying higa ma kit pa Pope me Roma obiyudo goyo ma kelo tho.
Rwot bino timo kaka dwaro pa iye; obino dwoko iye madwong, kede obino dwoko iye madwong loyo lubanga weng, obino waco lok ma pire tek ikom Lubanga pa lubanga, kede obinobed maber nyaka kuk otyeko; pien gin ma kigamo dong bitime. Daniyeli 11:36.
“Rwot” i rek adek apar ki abicel acel bi “oromo nyaka kwoor opong woko.” Nen ngo ma Smith ocone ikom Daniel Pot Buk abicel adek, i rek aryo apar ki adek ki aryo apar ki angwen, i buk acel keken ma iye owaco ni teko pa Papa pe otye ki kit ma rwate me opongo woko rek adek apar ki abicel acel.
23. I kare ma agiki me teko pa gi, ka jo obalo cik opongo, rwot ma wanggi rweny matek, ma ngene lok ma ocwil, obino yabe. 24. Twero pa iye obino bedo matek, ento pe ki twero pa iye keken; obino opoto ki kica, ka obino opore, ka obino timo, ka obino opoto jo ma twero ki dano maleng. 25. Ki ter pa iye bende obino omiyo boko opore i lwete; obino omedo iye madwong i cwiny, ka ki kuc obino opoto jo mapol; obino bende yabe i kom Ladit pa ladit; ento obipoto woko labongo lwete.
Teko man bino lacen ikom but angwen pa lobo pa dyek, i kare me agiki pa lobo-gi; en aye, ka gicero i agiki pa wot-gi. Ka atir, en keken ki tung matin ma i wic 9 kede anyim. Ket en bot Roma, macalo ma kiketo piny i lok ma ikom wic 9; dong gin weng rwatte kede pore.
'Rwot ma wang matek.' Mose, ka opoko peko ma obino i bot Yahudi ki twero man keken, ocoyo ne 'piny ma wang matek.' Deut. 28:49, 50. Pe tye jo mo ma nenone goro i ter me lweny maloyo Jo-Roma. 'Yaro lok ma obur.' Mose, i cik ma okwongo kwayo, owaco ni, 'lebgi ma pe ibiyaro.' Man pe romo waco pi Jo-Babilon, Jo-Peresia, onyo Jo-Yunani, i kom Yahudi; pien leb Caldea ki leb Yunani ne kitiyo kwede i Palesitina i rwom madit onyo matin. Ento pe obedo kamano ki leb Latin.
"Ka jo makeca opongo woko." I kare weng, kube i kin jo pa Lubanga ki jo me tukogi kityeko keto i wang. Obedo pien keca pa jo pa en omiyo kicogo gi i otugi. Kede, bedo gi piny i keca omiyo kom ma ladwong loyo odwogo iye. Pe tye kare mo keken ma, calo dul me piny, jo Yahudi obedo marac loyo i yore me kwo loyo kare ma gidonyo i twero pa Warumi.
“Ma tek, ento pe ki teko pa kene.” Jo Róma onongo gitero jenge madwong ki kony pa jo ma ocako rwom ki-gi, kacel ki poko ma tye i tung jo-labi-gi, ma i kare weng onongo gitye jogeny me cwako twero kwede. Róma pa Papa bende onongo obedo ma tek ki twero me lobo ma en onongo loyo kwede i twero pa cwiny.
'En obi balo ma pire tek.' Rwot owaco bot jo Yahudi, ki kom Nabi Ezekiel, ni obi cobo gi i cing jo ma 'rwate me balo'; kede tho marac pa jo Yahudi 1,100,000 i balo Jerusalem ma kitim ki lwak me Roma, ne obedo moko atir ma marac madit pi lok pa Nabi Ezekiel. Kede Roma i dyere ne ma aryo, onyo i dyere me Papa, ne obedo ki keca i tho pa lajwar me dini miliyoni 50.
‘Ki cik ne bende, obi weko tic me rweny omedo maber i cing ne.’ Roma obedo maloyo twero mukene weng i cik me rweny; ki yore pa cik ne, otero jo piny weng i twero ne. Man atir pi Roma me jo pe yaro Lubanga kacel ki Roma me Papa. Ka kene, ki kuc obalo jo mapol.
Kadong, i agiki, Roma, i tung pa lami-lobo acel pa en, ocung tum ikom Lawi pa lawi, kun omiyo tam me tho i kom Yesu Kiristo. “Ento obin opoto woko ki lwete pe,” nyig lok ma nyutu ni giko pa teko man rwate ki kigo pa cal ma i chapta aryo. Uriah Smith, Daniel and the Revelation, 202-204.
Smith, i kare aryo i lok man, nyutu ni kit me poropheti pa Roma me pagan kede pa Roma me papal twero loko loke; pien gin mere nyutu pa Roma i kit aryo me bedo ne, calo kacel me acuma ki adoyo i Diro aryo pa Daniel, ma Sister White nyutu cal me churchcraft ki statecraft. Kare Daniel nyutu i rwom ma Smith tye kamo—ni Roma “biteno bedo maber, kede bitimo,” kede ni Roma “biteno weko craft obed maber i cingne”—Smith waco ni i rwom me 36, “Rwot” ma “biteno bedo maber nyo oko me indignation otyeko,” nyutu kit me poropheti pa Roma me pagan kede pa Roma me papal. Kombedi, owaco ni kit mo keken pa Roma ma i rwom me 36 pe loke bot twero pa papal.
Wa waco Smith me cwalo kony i tero nying ni Loma obedo jo odiang ma keto nyutu, kacel ki mano, gin acel ikin gin angwen ma porofetik i rek apar angwen en ni Loma yeyi gi iye.
I kare magi gin mapol bi cwal malo me lwenyo ki rwot me tung cen; ka bene jonyodo ma iye jo pa in bi cwal kene malo me cwero neno; ento gin bi poto piny. Daniel 11:14.
Smith owaco ni lok ma kicoyo pi Rwot ma i rec 36 pe rwate kwede twero pa Papa, kadi con ogwoko wac ni en aye Rome ma i rec 14 ma oyeto wi kene. Ento Rwot ma i rec 36, “obi yeto wi kene.” Rwot acel keken ma i rec 36 “obi waco lok ma pire tek ikom Lubanga pa balubanga.” I Daniel, twero pa Papa “obi waco lok madit ikom Ma Malo Loyo,” kede i buk me Revelation twero pa Papa okwero nying pa Ma Malo Loyo.
Ki miyo iye wang cam me waco lok madit ki lok me kwanyo; ki miyo iye twero me mede pi dwe 42. En oyabo wang cam me kwanyo ikom Lubanga, me kwanyo nyingne, ki ot me bedo pa En, ki jo ma bedo i polo. Revelation 13:5, 6.
Pim acel acel me poro pa twero pa Papa kiconyo i lok matin namba 36.
Rwot bino timo kaka dwaro pa iye; obino dwoko iye madwong, kede obino dwoko iye madwong loyo lubanga weng, obino waco lok ma pire tek ikom Lubanga pa lubanga, kede obinobed maber nyaka kuk otyeko; pien gin ma kigamo dong bitime. Daniyeli 11:36.
Jo me yaro lok pa dano mapol pe gigeno; ento jo me yaro lok ma Adventist mapol gimiyo lami ni en aye lok me namba 36 ma Apwostolo Paulo onongo oloko i yoo ma pat i 2 Tesalonika, ka onongo owaco ikom dano me richo.
Wek ngat mo pe obwoyo yin ki yoo mo keken; pien cawa eno pe bi bino, ka pe bino acaki poto woko, dok onyang ngat me richo, otino pa goro; ma otukore kede oyeto wiye malo loyo gin weng ma kitye ka waco ni Lubanga, onyo ma kimiyo pak; pi en calo Lubanga obedo i ot pa Lubanga, kinyuto kene ni en Lubanga. 2 Tesalonika 2:2, 3.
Gere 36 owaco ni, “obi yilo iye malo, kede obi miyo iye ducu i malo loyo jok weng,” kede Paulo bende owaco ni, “ngat me richo obi nyutu, lating’ me goro; ma lwenyo kede oyilo iye malo loyo gin weng ma ki keto nyinggi ni Lubanga, onyo ma ki pako.” Malir atata ni Smith pe tye ki twero me lanabi me waco ni rwot me gere 36 en mapat ki rwot ma ki lamori i gere ma oyubu bot gere 36. Ki yoo me leb, pe onongo tye ki adwogi me yiko lok ma tye ki bal; kede waci pa ni otime kamano pi gere 36 pe tye ki kit me twero pa Papa, obedo yweko Coc Maleng, ki tem me keto yik pa kene.
Wa bene tye ki lok me poropheti ma atir loyo; ki iye, obedo maber ni wunu i keto pire tek, macalo cal ma yaro i kabedo ma ocany, nyo cawa obedo ka ocake, kede lede me cawa obedo ka oro i cwinya wunu: Kun i ngeyo man me acel, ni poropheti mo keken me Kitap pe obedo me poko pire keken. Pien poropheti pe obino con ki dwaro pa dano: ento dano maleng pa Lubanga owaco ka Lamo Maleng oguro gi. 2 Petero 1:19-21.
I kare pa Adventism pa Laodicea, gityeko bedo jo-teologi me Adventist mapol, pastiir ki jongo coc, ma gityeko waco pi ka gityero ni aplikesen pa Smith obedo atir onyo pe atir. Pastiir acel me Australia, Louis Were, ma dong otho, onwongo otimo loyo tutwal pa tic ne i gamo madel me poropes ma pe atir pa Smith. Kit ma omiyo ogamo pe obedo keken ni, i agiki, Smith onyutu rwot ma bino i agiki i verse 45 ni en obedo Turkey; ento sistem pa Smith bene okelo aplikesen ma pe atir pi Armageddon. I cawa me 1980 onyo nining, jongo coc me Adventist ocoye buk ma ki yaro ni, 'Adventists and Armageddon, Have we Misunderstood Prophecy?' Nying pa jongo coc en Donald Mansell, ki buk pud nonge.
Mansell oyubu kit me gin mukato ma omiyo odonyo i Lweny me Dunia Acel ki Lweny me Dunia Aryo, kinyutu ni ka ginen ni lweny aryo magi tye ka rwate, jo evanjelist pa Adventist ocako tic kwede keto pa Smith ma pe atir, me waco ni Turuki tye ka woto i Yerusalem ma atir matwal, macalo cal me Armageddon ki agiki me piny. Onyutu, ki rekod me cano nying jo me kanisa, ni ka lweny acel acel rwate obaro, jo mapol ogicano nyinggi i Kanisa pa Adventist, ma kityeko keto dwong iye lagam me jo evanjelist ma gikwanyo ki i neno me Smith me Armageddon ma tye ki bal.
Kare ka lweny mo keken otiek, kacel ki lok pa janabi ma bal pe ocoto, Kanisa obedo ki jo ma o wot woko mapol loyo jo ma gityeko nongo ki yore me por pa janabi ma Smith otyeko cweyo.
Pien Smith oyweyo kwena me acaki me jo Millerite, kacel ki rwate mamege me cwal tamo lok mamege keken i lok me namba 36 dok ki 45 i Kitap me Daniel, tamo lok pa Smith okelo kit me unabii ma kiketo i kom tim ma tye katime kombedi.
I dongo lok ma i kin Smith ki James White ikom Rwot ma ocito i agiki i lok ma agiki me Daniel apar acel, James White oyiko lojiki ma ki cing onyutu twolo me porofesi pa Smith ma tye calo piny me kuru. White owaco ni, “porofesi omiyo histori, ento histori pe omiyo porofesi.”
Jo me yaro Injili pa Adventism ma gitic mapud pe lweny aryo ocake, giketo i tic lok me kit ma otime ka otime me yaro kit me lanen pa Smith pi Armageddon ma tye ki bal, kacel ki ticgi, ma oneno calo opong ki kica ka giwoto i yi lweny aryo, obino kelo piny ka kinyutu ni kit me lanen en opore i tongo lok pa dano keken.
Bedu ki lanen mape atir, ma bino botu ki lege me dyang, ento i cwinygi gin olum ma goro. Unu bino ngeyo gi ki iyegi. Jo kwano mabur ki kec, onyo iye me opok ki apuk? Keken yath maber tero iye maber; ento yath marac tero iye marac. Yath maber pe romo tero iye marac, keken yath marac pe romo tero iye maber. Yath weng ma pe tero iye maber keth piny, ci golo i mac. Ci ki iyegi, unu bino ngeyo gi. Matayo 7:15-20.
Bedo marom pa Smith me cwalo malo kit me por pa rwot ma i rubo apar adek kede abicel acel ma pa en keken, obedo bende loro cem me cako keto pe atir pa Peko ma abicel acel kede Armagidon.
And the sixth angel poured out his vial upon the great river Euphrates; and the water thereof was dried up, that the way of the kings of the east might be prepared. And I saw three unclean spirits like frogs come out of the mouth of the dragon, and out of the mouth of the beast, and out of the mouth of the false prophet. For they are the spirits of devils, working miracles, which go forth unto the kings of the earth and of the whole world, to gather them to the battle of that great day of God Almighty. Behold, I come as a thief. Blessed is he that watcheth, and keepeth his garments, lest he walk naked, and they see his shame. And he gathered them together into a place called in the Hebrew tongue Armageddon. Revelation 16:12-16.
Macalo wa owaco con, peleji abicel obino malubo giko me cawa me temo pa dano; ento cik me ciko ma tye iye, me gwoko lawe, myero obedo lok ikom peko me temo ma time mapwod pe Mikael ocung, ci giko me cawa me temo pa dano ogiko, ki peleji acel ocake. Peleji abicel nyutu kit tic pa nino madwong, lebi, ki lati marac, ma gin rwom me adek ma rwome i kare me cik me Sande ma tye ka bino cok-cok. Rwom me adek meno en Ruma manyen; cal ma nyutu kaceti rwom me adek pa Ruma manyen, en “jo kwalo jami pa jo mamegi,” ma “golo wi gi malo me keto lok me neno,” ki “gipore.”
Gonyo me gumu me abicel acel, ka ki ngeyo ne, omiyo tipu twero gwoko gamente ne; entono, ka kigolo woko, omiyo tipu bedo pe ki gamente, ma obedo acel ikom kite abicel me dano me Laodicea. Cal ma moko gonyo meno en jolakayo me jo mii, ma gicwako dwong pire kene, i agiki giboto woko. Solomon owaco ni, ka jo Lubanga pe tye ki neno meno, gubalo woko.
Ka pe tye kwena, lwak obalo: ento ngat ma gwoko cik, obedo ayom. Proverbs 29:18.
Lok me Hebru ma kiwaco ni “perish” nyutu “goyo ngat obedo rawo”, kede John ocone ni, “Opak ngat ma lili, kede ma gwoko rwome, pi pe obedo wot rawo, kede gineno lubene.” Smith obedo marac i kom Rwot me Bor, kede tig me poropetik ma pe atir eno omiyone twero me yubu keto me poropetik ma, ka kigamo, kelo obedo rawo, ma obedo cal pa Jo-Laodikea, ma kiweyo gi oko ki dho Rwot.
Smith pe obedo ki peko me yubo tam manyen ma pe tye atir me nyutu 'King of the North' ikinyi lawo pa janabi nyako, James White. Jo coc me gin matime pa Adventist, ki Dako White keken, giwaco ikom kiro tamgi ma ngene maber. Ellen White okango lawo pa en ki Smith pien giwilo kiro tamgi ikom ngat ma ki nyutu kwede 'King of the North' i Daniel 11 me kete i wang jo ducu. I coc pa Adventist ma acel mukwongo inyim 'Great Disappointment' me 1844, James White ondiki ni:
Ageno tutwal ni Yesu ocungo, ocabo wang ot, kendo obino bot Ladit me Nino, me kwano lobo pa Rwot pa en, i dwe abicel aryo, 1844. Nen Luka 13:25; Matayo 25:10; Daniel 7:13-14. Ento kicungo pa Mikael (Daniel 12:1) nen calo gin mukene, pi kite mukene. Kicungo pa en i 1844 obedo me cabo wang ot, kendo me bino bot Wu pa en, me kwano lobo pa Rwot pa en, ki teko me loyo; ento kicungo pa Mikael obedo me nyutu teko pa rwot pa en, ma dong tye kwede, i ceko jo marac, ki i kweyo woko jo pa en. Mikael obicungo i cawa ma teko ma agiki i chapta 11 obino i agiki, ki pe tye ngat mo me konyo en. Teko man obedo ma agiki ma goyo piny woko kanisa pa Lubanga ma adwogi: ki pien kombedi kanisa ma adwogi dong tye ka gigoyo piny woko, kendo lobo jo Kristo weng kicwalo woko ne, mino ni teko me geco ma agiki pe obino i agiki; ki Mikael pe ocungo. Teko man ma agiki ma goyo piny jo maleng, kityeko nyutu ne i Revelation 13:11-18. Lim pa en obedo 666. James White, A Word to the Little Flock, 8.
Ka Smith oyubo gin ma olwongo ni “lacer manyen” ikom “twero ma agiki i chapta apar acel me Daniel,” James White oneno keto pa Smith, pe calo lacer manyen, ento calo goro i tigulu me geno. Tuk ikom Roma macalo Rwot me Bor i chapta apar acel me Daniel—ma otime ikinyi Uriah Smith ki James White—tye ki lacim mapire kene; lacim magi, wan jo me kwano lagam, myero wakete kacel ki tuk mapat-ki me riwate pa Adventist ikom alama pa Roma.
Acel ki kite magi obedo kelo i iye poko lok pa dano keken. Kite mukene obedo ni, timo kwede poko lok pa dano keken mito yir woko cik me leb ma yot, pien Smith pe keken orwate ni lok weng pa poroc i lok me namba 36 gi kobo Rome, ento bende orwate ni yore me cik me leb kwayo ni rwot me namba 36 myero obed rwot acel keken ki en ma otyeko nyutu i lok ma con.
Mukene obedo ni tito pa kene ne obedo kwanyo woko adiera me twolo. Mukene obedo ni tito pa kene tye ka nyutu kwanyo woko twero pa Lamo me Janabi. Kit mukene obedo ni paro ma opoto me mukwongo ikom Roma bikelo i kit me janabi ma pe yee dano me gwoko yubu pa iye, ka gityeko dong i giko me kare me temo pa dano. Mukene ne obedo bedo ki mit me cwal bot lwak tito pa iye kene. Mukene obedo ni tito pa kene, paka, kiwaco ni obedo lere manyen. Gin weng me kit magi tye ki yaro i lok me kombedi ikom “jokwako jo mii.”
Ka rucwiny ma agiki me Rōma, ma kityeko nyutu ki cal i rucwiny ma acaki me Rōma ma nyutu 'jokwo pa jo mamegi,' kicweyo kacel ki rek me porofeti pa rucwiny pa Uriah Smith ki James White, wabineno ni dul acel bino yubo cal gi me porofeti ikom tito pa dano keken, ma kwanyo woko adyero ma i dul.
Yweyo woko gin atir me cing pire kene nyutu yweyo woko twero pa Roho pa Poropheti, ma ogwoko maber ki yore matir gin atir me cing eni. Dul eni bene gibi bedo ki dima me yaro i wang jo lok me neno-gi, pe rwate ki pango cwiny mo keken ma romo cwalo i kom yore ma kwek en romo kelo dwogo i bot jo pa Lubanga i piny weng.
Cawa manok ki 1844, i jenereshen me acel me Adventism, lok me ruc mapat ikom Rome oketone. Lok me ruc man odongo tye ka yego pire tek nyaka tam ma pe atir ogamo i jenereshen me adek me Adventism. Wabiparo lok me ruc me ‘daily’ calo me angwen i bot rek abicel ma kombedi watye ka paro i rup me ‘rek i kom rek’.
Ento, pud pe wa cako yaro rek me angwen i kec pa Rome, myero wapoyo ni, i kacoc ma con, ka watye ka yaro boti apar i potbuk apar acel me Daniel, wa waco ni, 'Boti apar bene okubo atata "seven times" me Leviticus 26 ki gin ma otime con ma kiloro i mung, ento rek eno me adwogi tye woko ki gin ma wa tye ka keto anyim kany.'
Uriah Smith obedo ladit ma okwero “Seven Times” i 1863. Con, okwero medo ngec ikom gin eno ma kicono i coc ikom lok eno, ma Hiram Edson ocoyo, ki kicwalo i Review i 1856. Jami me yore me bedo ni Smith okube ki lwak ma ocwalo “Seven Times”, ento lacen okwero medo ngec ikom gin eno keken, bene pe obedo ikom lok pa kit me cako ma Smith owaco ni obedo lela manyen ikom lok pa “king of the north”; ento ka wa tyeko wang me rek me cwer‑cwiny pa Adventist ikom Rome, wabiro dwogo bot pim pa Vesi 10 me Chapta 11 me Daniel, ki boti me ma nyutu ki kwero me Smith i Kwena me Laodicea ma obino i 1856, kacel ki medo ngec ikom “Seven Times.”
Geno wa ikom lok pa malaika ma acel, aryo, ki adek, obedo kakare. Aloka madit me yore ma watyeko okwayo gi, pe ginywanyo. Ka bene ludwong pa piny me mac twero temo cogo gi ki rwomgi, ki conyo i paro ni gityeko, ento pe gityeko. Tigi pa ada magi gicung kidwong calo gogi ma tutwal, pe ginywanyo ki tic weng pa dano ma kigonyo kacel ki pa Satan ki ludwong pa iye. Wa twero pwonyo mapol, ki myero wa bedo kacel kanyutu i Bibul me neno ka gin eni tye kakare.
Alam madit pa adwogi, ma nyutu wa tung wa i rek me porofeti, myero ki gwoko gi maber atika, pien kikigolo gi piny, ki loko gi ki tami ma bino kelo bal pa cwiny, kun pe bino kelo nuru atir. Selected Messages, book 2, 101, 102.
I kare man, tem mapol bi time me golo yie wa woko ikom lapeny me ot maleng; ento pe myero wa wim. Pe myero gicwalo mo keken ki gin ma piny iye yie wa. Adwogi pud obedo adwogi. Jo ma bibedo pe atir bi wot odiyo i lok me tam marac, ci, pa yoo, gibinongo piri keken macalo jo pe giyie ikom nyuto ma wa nongo i kare mukato pi gin ma en adwogi. Keng me yor macon myero ogwokke, pi pe wacwil atir me yor. Manuscript Releases, volume 1, pot buk 55