Wii me lok i rek apar acel ki apar aryo en aye doko malo ki doko piny pa Rwot me tung cen, macalo kede agiki pa doko malo ki doko piny pa United States, ma ki nyuto i Pulesiden ma agiki i rek aryo, ki macalo lami me piny ma agiki pa teko me Dragon; agiki pa doko malo ki doko piny pa United Nations ma ki nyuto i rek adek ki angwen. Rek abic dok obino i abongwen nyutu gin ma otime pa teko pa Papa ki 538 okutu i 1798. 538 nyuto keto teko pa Papa, 1798 nyuto ruro me tho pa teko pa Papa, eka rek abic dok obino i abongwen nyutu agiki pa doko malo ki doko piny pa le. Rek apar nyuto 1989 calo bedo piny pa Rwot me tung cen, ma ki nyuto i Soviet Union ma otyeko woko.
Piny mo keken ma obino i wang tic, kimiyo twero me bedo i kabedo mere i lobo, pi ki neno ka obino tyeko kica pa ‘Lagwoko ki Jamaleng.’ Lok me anena oyaro cako malo ki boto pa cing madit me lobo—Babulon, Medo-Peresia, Gerik, ki Rom. Kede cing keken magi, calo kwede piny ma twero gi obedo matin, gin ma otime con odwogo pire kene. Keken tye ki kare me tem; keken pe otyeko tem; dwongone oboto; twerone ocweyo; ci kabedo ne ocoko kwede moro mukene. . . .
I gin ma otime i cako ki poto pa gweng, calo kityeko yaro peya i pot pa Coc Maleng, myero gi pweny ni lamal ma nen keken, lamal me piny, pe tye ki rwom. Babilon, ki twero weng pa en kede lamal pa en, ma kit ma calo en piny wa pe otyeko oneno doki,—twero ci lamal ma bot jo me cawa nen gi neno calo gin mariber ki me odong maber,—nen cente ni en obaro woko tutwal! Calo “lat pa olum” ogwec woko. Kamano, gin weng ma pe tye ki Lubanga pi tyen ne gibale woko. Keken gin ma kigubo kwede ki dwaro pa En, kaci yaro kit pa En, romo odong. Cik pa En gi aye keken gin mariber keken ma piny wa ngeyo. Education, 177, 184.
Gere 11 ki 12 nyiso ceto ma agiki kede bolo ma agiki pa Rwot me tung’ piny, ma kiyaro ne calo Russia. Gere 13 ki 15 nyiso ceto ma agiki kede bolo ma agiki pa United States. Lok me lanen weng me Poti 11 kityeko cweyo i yore pa ceto malo kede bolo pa ker. Ngat ma tye ka kwano ikom lanen myero paro ada man, ka obino tye ki twero mo me poko maber lok pa lanen me Poti 11.
Adwogi ma i gang pa Daniel chapta apar acel obedo ni, en tye ki cal ma gidok dok me nyuto cungi ki poto pa piny pa rwot. Ka Dako White owaco ni, “Piny pa rwot Medo-Persia opoto, kacel ki piny pa rwot Grecia ki Rome,” obedo ka tye ka nyutu “Grecia” calo “dragon,” “Rome” calo “beast,” ki “Medo-Persia” calo “false prophet.” Obedo ka tye ka nyutu cungi ki poto ma agiki pa piny pa rwot me i piny, ma tye ki “dragon,” “beast” ki “false prophet,” ma gicako cungi gi i “Sunday law” ki gikelo piny i Armageddon, i tyeko me Revelation 16:12-21. Obedo ka tye ka nyutu jo pa Lubanga bot “cungi ki poto pa lwak, macalo kityeko pwonye maber i pot buk pa Lok Maleng’,” calo kit me neno ma myero gitiyo kwede, “mondo gupwonye ni cwec me woko keken ki cwec pa piny pe ki wel.”
Pim ma wa myero wapwonye ni “pe tye ki wel lagam ma i wang keken ki pa piny,” en me nongo ngec mapol ni “gin weng ma pe tye ki Lubanga calo piny ma kitero iye, gipoto.” Omiyo, bedo ki Lubanga onyo pe bedo ki Lubanga calo piny ma kitero iye, en gin me bedo onyo tho. Ki kono i yweyo me tam eni, Sister White dong tito ngo ma nyutu bedo ki Lubanga calo piny ma kitero iye, ka owaco ni, “Pire keken gin ma kigoyo kwede ki mit pa En ki ma nyutu kit pa En romo bedo kare malac.” Otyeko yaro ni gin weng ma pe tye i piny ma kitero iye ki Lubanga gipoto; ki ni, me gin ma kityeko yubu i piny ma kitero iye, kit yaro ne obedo aryo: ka gin “kigoyo kwede ki mit pa En,” ki ka gin “nyutu kit pa En.” Kit pa En obedo piny ma kitero iye pa En.
Ci, i agiki pa paragraf, owaco ni, “Cik pa En en gin ma matir keken ma piny wa ngeyo.” Kit pa Lubanga obedo cik pa En, kede cik pa En nyutu kit pa En. Obedo lok me kwo onyo tho pi kit ma dano weng turre ki Lubanga, ma calo kome me gin weng. Arwate ni kit me kome pa chapta apar acel i Kit Daniel ocweyo ikom lok pa medo ki poto pa piny pa rwot. Tye rek acel ma i iye mino cwiny ako wa ngec pi yo me kwan ma tye kakare.
Tye pwony me kit pa con ma pe myero okwero. Kit pa con ma maleng obedo acel ikin gin me pwonyo i kole pa lanabi. I keto lok pa kit ma En otimo kwede ogwanga, rup cing pa Yehova kicoyo iye. Kombedi, wan myero waparo kit ma Lubanga otimo kwede ogwanga pa piny. Wan myero wani i kit pa con tyeko pa porofesi, me pwonyo tic pa Gwoko pa Lubanga i dwoko kit ma dit, kede me ngeyo wot anyim pa gin ma time i cayo ogwanga pi lweny me agiki me rucu madit. The Ministry of Healing, 441.
Kwano me gin pa con ma kigwoko maleng, kiyaro ne calo kwano ikom kit ma Lubanga tiyo kwede jo me piny duni, kacel ki loro pa Lubanga ma pa cingi i tim pa yubo odoco pa En; kono bene con ma kigwoko maleng tye ki rek aryo me kwano: rek ma i woko ki rek ma i iye. Dwaro me ticoyo gin pa con i moko adwogi me Lok pa Porofeti pa Lubanga, obedo me tiyo ki gin pa con ma porofeti, pi “ngeyo wot pa gini i cobo ki cweco pa piny mapol pi lweny me agiki i Lweny Madwong.” Lok ma con ki Dako White, kikawo ne ki i yaro ma poyo ngec maber tutwal ikom mito ma tek me yiko rwom me porofeti pa gin pa con ma maleng, ma obedo i kom twolo me kit ma ki nyuto iye i “yilo ki pobo” me lobo me rwot.
Me yubo me tic pa Kristiano, jo mapol paro ni myero gubedo ki nywako ngec mapol ikom coc me kit ma otimo con kede coc me tam pa Lubanga. Gicako ni ngec man bii konyogi i pwonyo Injili. Ento kwano ma tek ikom par pa dano kelo me moyo teko pa tici gi, pe kelo me medo tekone. Ka an aneno ot me buk ma opong ki buk madongo me ngec pa kit ma otimo con ki me tam pa Lubanga, aparo ni, ‘Pingo igamo cente pi gin ma pe obedo makati?’ Chapta abicel pa Yohana waco bot wa mapol loyo gin ma twero nongo i coc macalo magi. Kristo waco ni: ‘An Atye Makati pa Kwo; en ma bino bot An pe dong bii cwac; ki en ma geno i An pe dong bii mito pi.’ ‘An Makati ma tye kwo ma o aa ki polo; ka ngat mo ochamo ikom Makati man, obedo kwo matwal.’ ‘En ma geno i An, obedo ki kwo matwal.’ ‘Lok ma an waco botu, gin en Jwii, kede gin en Kwo.’ Yohana 6:35, 51, 47, 63.
Itye kit me kwano lok me con ma pe rwate ni marac. Lok me con maleng obedo acel ikin tic me kwan i ot me kwan pa Nabii. I coc pa kit ma En otimo kwede piny mapol, ginyutu tuk pa Jehovah. Kono kombedi wan myero par ikom kit ma Lubanga otimo kwede piny i lobo. Wan myero neno i lok me con kaka lok pa Nabii opongo, wankwano kit ma gwok pa Lubanga tye timo i tim me toko madit, ki ngeyo maber ikom donyo cen pa gin ma timore i cobo ki loro pa piny mapol pi lweny ma agiki pa lweny madit.
Kwano macalo eni bimiyo wa neno kwo i wang rweny ma malal ki ma omako weng. Bikonyowa me ngiyo gin mo ikome kube ne ki gamo ne, nining ma lamal wa rwate kacel i rwate madwong pa lwak pa dano ki ogwanga, kede nining maloyo yubu ki pinyruo pa lim acel i rwate bedo bal bot weng.
Ento lok me kit ma otime con, macalo kit ma gikwanyo te, tye ikom jami ma dano otimo: lonyo ne i lweny, ki bedo ma olare i nongo teko ki bedo madit. Tic pa Lubanga i kom jami me bedo pa dano dong gityeko wilo neno ne. Dano manok gikwano kit me timo dwaro pa En i cako woto malo ki poto piny pa kabilo mapol.
Kadong, i rwom madwong, kwan pa Lubanga, macalo kit ma gikwano kede gipuro, en keken obedo coc me paro pa dano, ma tic keken me ‘goyo bwony i tito ki lok mape tye ki ngec.’ Mede matek, lilac ma i cweyo buk magi mapol pe obedo mit madwong me nongo kec pa wic ki pa cwinya; ento obedo mit ma lamal me bedo ki ngec kwede jo me filosofa ki jo me kwan pa Lubanga, mit me nyutu Kirisitiani bot jo i lok me ngec ki i yele me lok.
Pe buk weng ma kiketo i coc twero tic me kwo maleng. ‘Pwon ki An,’ owaco Lami Pwony Madit, ‘ket nira pa An i wiinu,’ ‘pwon kica pa An ki piny cwiny pa An.’ Malo pa ngeyo pa wiyi pe bi konyi i loyo lok ki cwinyo pa dano ma tye ka gutho pien pe gitye ki mogo me kwo. I kwan pa buk man, i yeki gi me dwogo kabedo pa pwony ma tye ki timo, ma myero ipwon bot Kristo. Ki adwogi pa kwan man, pe giponga cwiny pa dano. Matidi keken i yeny ma leyo wiyi tutwal obedo ma keto gin ma bi konyo ngat me bedo latic maber me cwinyo.
Yesu obino ‘me tito Lok maber bot jo ma pworo.’ Luka 4:18. I pwony ma otimo, otimo kwede lok ma yot loyo weng kede alama ma piang loyo weng. Kede gicoyo ni, ‘jo ma piny gityeko winyo ne ki kica.’ Marko 12:37. Jo ma tye ka temo me timo tic pa En i kare man mito neno ma piny loyo i pwony ma omiyo.
Lok pa Lubanga ma tye ngima gin pwonya madito loyo pwonya weng. Jogi ma gitimo luyot i bot jo myero gicam makwongo pa ngima. Man bimi gimi twero pa tipu; ci gibed ki twero me timo luyot i bot dul jo weng. The Ministry of Healing, 441-443.
Sister White dong poyo ni ngeyo kit ma twero pa Lubanga tye ka tim i keto rwot kacel ki kwanyo rwot ki woko, malubo yero pa rwot, obedo filosofia ma en ada me kwano lok me mukato.
I mukato pa piny, lami lok pa Lubanga romo neno kit ma porofesi pa Lubanga otimore atir kakare. Babilon, ma i agiki ocop ogire ki ocule, ogiko woko pien i bedo maber rwodi ne giteno ni gibedo peke ki Lubanga, kacel gikwanyo kica pa piny pa rwotgi i tim pa dano. Kwer pa Polo otyeko okwanyo i piny me Medo-Peresia pien iye cik pa Lubanga ogoli gi cing. Lworo pa Rwot pe onongo nongo kabedo mo i cwinye pa jo mapol-lapol. Tim marac, kwero nying Lubanga, ki kwor omako piny. Piny me rwot ma ooro kacen onongo bedo marac loyo dok opong kwor; kacel, gine obur piny dok obur piny mapol i atura me kit maber.
Teko ma rwot weng i lobo timo kwede, en ma ki mino ki Polo; kendo i kit me tic mamege kwede teko ma ki mino ne, ber bedo mamege otere iye. Bot acel acel lok pa Lacung Maleng en ni, ‘An agomoni, ento pe i ngen an.’ Isaia 45:5. Kede bot acel acel, lok ma ki waco bot Nebukadneza i kare macon, obedo pwonya me kwo: ‘Cwodo woko richo mamegi ki timo kakare; kede tic mamegi ma pe kakare, ki nyutu kica bot pworo: ka romo bedo me medo kuc mamegi.’ Danyel 4:27.
Me ngeyo gin eni,—me ngeyo ni ‘timo maber yweyo piny malo;’ ni ‘kom rwot kiketo pire ki timo maber,’ ki ‘gicungo en kede kica;’ me ngeno kit ma yore magi tye katimo i nyutu pa twero pa En ma ‘okwanyo rwodi woko, ki oketo rwodi,’—man aye me ngeyo filosofia pa lok pa kare. Proverbs 14:34; 16:12; 20:28; Daniel 2:21.
I lok pa Lubanga keken aye gin man kityeko paka maber. Kany kinyuto ni twero pa lobo ceke, calo pa dano acel acel, pe obedo i jami ma nen calo me konyo gi wek pe romo loyo gi; pe tye i dwong ma gi gepako. Ki pimo ne ki yie maber ma gitye kwede ka gityeko dwaro pa Lubanga. Prophets and Kings, 501, 502.
Gin ma tyen i nyig lok apar acel ki apar aryo, en donyo malo ki poto piny pa Rwot pa tung kinyi; ento, ma dong tye ki dwong madit, nyig lok magi nyutu keto cing pa 144,000, ki tem ma en me aryo i tem adek, ma ocake i kare me agiki i 1989, macalo kit ma ki nyutu iye i nyig lok apar.
Keto cing man ki nyutu kwede Daniel i obur pa leona, jo adek i lurig me mac, Daniel ki jo adek ma gilamo me ngeyo nino pa Nebukadneza pa cal me janyama i chapita 2, Daniel olamo lamo me Levitiko 26 i chapita 9, jo ngeyo ma ginen ngec me medo, Yosua ma bal pa iye kikwanyo i Zekariya chapita 3, Zerubabel i chapita 4, Yusufu obedo rwot me aryo i Misri, lunyodo pa Yesu i ot me malo pi ceng 10 mapwodo Pentekoti, jo Millerite i kemp-miting pa Exeter, Lazaro ma tye i anyim me proseson i Triumphal Entry, ki 144,000 i Apokalips chapita 7.
Ves namba apar acel ochopo i mwaka 2014 i cako pa lweny pa Ukrain, ki i Julai 2023 tem me wang, ma iye jo pa Lubanga “made white”, ocako. Lain namba abic i chapta namba apar acel obedo ves namba apar adek okato namba apar abic.
Ribo pa rek ma abic
Pien rwot me tung me bor obi dwogo, kendo obi cako kelo gin mapol madwong maloyo me con; kendo inyim hiny mogo obi bino adier ki lwak madwong kede rwatte mapol. Kendo i cawa meno gin mapol bi cako malo ikom rwot me tung me piny; kede bene jo kwalo pa yin bi ye wii gi me keto neno ma kinyutu; ento gibar. Omiyo rwot me tung me bor obino, kendo obi yiko got me lweny, kendo obi cano gang madwong ma ogengede tutwal; kendo lwak me tung me piny pe gibitwero cany, jo ma kityero pire tek pe; kede pe bitye twero mo me cany. Daniel 11:13-15.
Lok magi otuk i 200 anyim Kristo, kacel gi tito Lweny me Panium, ma orwako rwodi ma tye ka mede kwedgi kacel ki cobogi. Kacel, lok magi tye piny i gin acaki ma ka Ruma pa joma pe luworo Lubanga ocako me yaro pire keken i gin acaki me Daniel kit 11. Lok magi bende orwako cako-malo ma agiki ki poto-piny pa piny pa rwot ma namba 6 i lagam me Bibul, kadong orwako gin acaki me Yesu Kristo odwogo i Caesarea Philippi, ka Pita onongo nyutu kabedo pa keto stambu pa jo 144,000. Gin acaki man tito cal pa keto stambu pa jo 144,000, ki bino pa temo ma adek i ikin temo adek me kit 12, ma okato 'pwodho, miyo maleng, ki temo'.
Gonyo adek man gikelo wa i gonyo apar abicel, ma i kany giyaro cik me Sande i United States. Ka camp meeting me Exeter otyeko i Agwost 17, 1844, dake ma pe gicako ma jwii maber gicwalo kwena pa “Kwac me Otumalo” i twol me tung anyim pa United States i ceng 66. Tye kare ma dake ma pe gicako weng gicwake, ento dul acel pe tye ki mafuta, kede gin weng ma nyutu en. Ka kityeko loko nying Simon Barjona obed Peter, kicoyo alama me cigo pa 144,000. Cok ki kare en, Yesu ocako pwonyo jopwonye pa en ikom gin ma okube ki salaba.
Krosi obedo lanyut me giko kare me temo; ki William Miller, ma onongo kiginyo ne calo Yohana ma Baptiisa, ento Yohana bene onongo kiginyo ne calo Eliya, kiketo iye wek onyut “gin ma okube ki giko kare me temo,” macalo kit ma Yohana ma Baptiisa ki Eliya gutimo. Yohana owaco kamano.
Ento ka oneno jo Farisi ki jo Sadusi mapol gubino i yik pa iye, owaco botgi ni, “O dul me twol, ngat ma omiyo wunu ngec me oo ki keco ma obino?” Matayo 3:7.
Eriya owaco ka ma.
Ci Ahab otimo opok me Asera; ci Ahab otimo mapol me ogoyo cwiny pa Ladit Lubanga me Isirayel, loyo rwote weng pa Isirayel ma onongo obedo con. I cawa pa Ahab Hiel me Bethel oyubu Jeriko: oketo wur ne ki Abiram, wod pa Hiel madit, ci oketo burene ki Segub, wod pa Hiel matidi loyo, kaka lok pa Ladit ma owaco pire kede Yoswa, wod Nun. Ci Elija, ma aa ki Tishbe, ma obedo i tung jo Gilead, owaco bot Ahab ni, “Ladit Lubanga me Isirayel tye kede kwo, ma anyimne acung, pe bi bedo nyek onyo kot i cawa magi, ento keken makwako waci.” 1 Kings 16:33-17:1.
Ka waco ikom tic ma William Miller otiyo calo ngat me yubu i cawa me kombedi, Mego White owaco ni:
"Ne myero ni dano gicwak woko i neno peko ma tye botgi; myero gi ocungo me yubu pi gintic ma lamal ma rwate ki giko pa kare me tem." The Great Controversy, 310.
Lok matidi abicel me agiki i Daniel 11 gityer calo ‘gin matime ma rwate ki giko me kare me temo.’ Ageng pa gin matime meno kikwanyo woko i cawa me agiki i 1989, ki gineno maber piny.
Piri con mapat ki gobo ne i wi anywol, Lakony opwonyogi ni gubino gikwanyo kwo ne, ki ni obiro ohur dok ki i kwer; ki malak bene onongo tye kun inde me miyo lokne odog i wic ki i cwiny. Ento lupwony onongo gitye ka loro kwed me kare manok ki i yok pa Jo Loma, ki pe gicwako dwon ni En, ma iye kulu gi weng gicweyo, obino mede i tho me kekeny. Lok ma onongo gi myero gimen, gigolo i wicgi woko; ka cawa me tem obino, onongo ononge gi pe ki yub. Tho pa Yesu ogolo kulu gi weng calo ni pe onongo ocwinyogi anyim. En aye, i lok pa lanen, mabino kigolo bot wa piny maber calo kit ma lok pa Kristo ogolo piny ne bot lupwony. Jami ma ocakke ki giko cawa me tem, ki tic me yubu pi cawa me peko, giyaro maber. Ento jo mapol pe gi tye ki ngec maloyo ikom ada ma pire tek magi, calo ni pe kityeko nyutogi. Setan tedo i kare me kwanyo woko con keken ma twero miyo gi bedo jo-wii me gwoko kwo, ci cawa me peko obino ononge gi pe ki yub. The Great Controversy, 595.
Obedo i Kesarea Filippi, ma obedo Panium, ma gin verse 13 dok cen i 15, ka Kristo ocako opwonyo latic pa En ikom lacar, ki mano nyutu kit cing pa Exeter camp meeting nyo i October 22, 1844. I cakke me moyo me dwoko kit pa 144,000, “gin matime ma kube ki giko me tem” kigi yabo woko; i agiki me moyo pa 144,000, “gin matime ma kube ki giko me tem” kitye kiyabo woko iyie kit cing ma okano i verse 40.
Tin, i cwiny ki i teko pa Elija ki pa Yohana Mabatisa, jo me cwal lok pa Lubanga ma oyerogi tye ka kwayo wii pa piny ma kityeko miyo ne bot tami me moko, pi tic ma pire tek ma peka bin otime, makato ki kato woko pa kare me tem, ki yubone pa Kristo Yesu calo Rwot pa rwodi ki Rwot pa jo rwot. Prophets and Kings, 715, 716.
Gin matime ma rwate ki giko pa kare me tem, gin aye gin ma kiyweyo ipungu i kit me kare mukato ma ocan i lok 40. I Zechariah 3, agiki pa kiro me yeny kiyaro ki cal. Pwony pa Lamo oketo kacel lagam pa Zechariah ki jo ma kipungo gi ipungu i Ezekiel 9.
Jogi pa Lubanga tye ka luro ki ka cuk pi tim marac ma timo i piny. Ki pi wanggi, gi nyuto jo marac peko ma gitye kede pien gitye ka taco i wii cik maleng pa Lubanga; ki peko me cwiny ma pe romo cwalo, gi poko gi i piny i wang Rwot pi kobo cik megi kene. Jo marac gi cwero peko megi, gi cwero waco megi ma pire tek, ki gi yaro gin ma gi miyo nying ni ‘pe ki twero’ pa gi. Ento peko ki poko piny pa jogi pa Lubanga obedo adwogi ma pe romo conyo ni gicako dwogo twero ki lamal me kit ma ogolo pi richo. Pien gicako bedo cok ki Kristo, ki wanggi gicako nen maber i maleng pa en ma opong kare, ka keni gineno maber mapol maraco mapol pa richo. Piny cwinyo megi ki poko gi i piny tye maloyo tutwal i wang Lubanga lobo cwiny me paco pire keken ki cwiny me yaro pa jo ma pe neno adwogi me luro, ma gi yaro miti pa Kristo, ki ma gi waco ni gi opong kare kono gitye ka gobo cik maleng pa Lubanga. Bedo mit ki piny cwinyo obedo kit ma mite me nongo twero ki golo lweny. Kor me lamal tye ka kuro jo ma gi tib piny i tung pa Msalaba. Oromo maber jo magi ma tye ka luro, pien giyub cwiny.
Jo ma tye ki geno, jo makwayo, gibedo calo ka kigengo gi kwede Lubanga. Gin keken pe gingeyo kit ma kigwoko gi matek tutwal. Kicano gi Satan, rwodi pa piny man tye ka yaro me goro gi woko; ento ka myero wangegi oyabe, calo ma wange lacim pa Elisa i Dothan oyabe, gibinene lami pa Lubanga ma gi cako kambi i tunggi, ki lergi ki dwonggi gicungo woko lut pa otio.
Pien dano pa Lubanga kitye ka keto piny cwinya-gi i wang Ene, ka gikwayo pi cwiny maleng, kimiyo cik ni: “Kwany bino ma pe maleng woko ki i gi”; kede kiwaco lok me cobo cwiny: “Nen, atyeko kwanyo richo ni woko ki i in, kede abi keto i in bin me lwoko.” Lubuk ma pe ki bal me bedo maber pa Kristo kiketo iye nyithindo pa Lubanga ma kitemogi, ento gitie atir. Lutino ma odong, ma gityeko gweco piny, giketogi ki bino ma lamaleng; pe dong gibalo ki bal me yot marac pa lobo. Nyinggi gimako i Buk me Ngima pa Mien matino; gicono nyinggi i tung gin atir pa kare weng. Gijuko rwatte me lacam; pe gilwoko ki i lubegi pi wurom pa layeny madit. Kombedi gitye ki kuc maber mapat-ki-pat bot rwatte me laco me tem. Richo-gi kigolo bot laco ma ocako richo. Kede lutino ma odong pe keken kityeko yweyo richo-gi ki kimako gi, ento ki miyogi dwong. “Kopo ma ber” kiketo i wi-gi. Gibed calo rwodi ki jadolo bot Lubanga. Pien Setani tye ka cwal meco me coyo ka tye ka dwaro balo dul man, lakica maleng, ma pe romo neni, gitye ka cogo ka dwogo, gikiwa keto iye gi lacim pa Lubanga ma tye ngima. Gin eni gin ma gitye i wi Got Sayon ki Mien matino, kun gi nying pa Wu ma kicono i wii-gi anyim. Giwero wer manyen i wang kom pa Rwot, wer ma dano pe romo pwonye, ka ento gin kende 144,000 ma kigologi ki i lobo. “Gin eni gin ma giluwo Mien matino kama otero weng. Gin eni kigologi ki iye dano, gibedo me acoya bot Lubanga ki bot Mien matino. Kede i wicgi pe onwongo lok me lacam; pien gin pe ki bal mo i anyim kom pa Lubanga.”
Kombedi dong otiyo piny ma opong opong waci pa Lacam mag eni: ‘Winyo kombedi, i Jozua, jadolo madit, in kacel ki lunyworo ni ma bedo i tung i cing in; pien gin dano me lamal; pien, nen, abi cwalo woko lati na, Lawi.’ Kirisito dong onen calo Luwar-gi ki Lakiwoko-gi. Kombedi ere, jo ma odong gin ‘dano me lamal,’ ka nyiko ki wii-piny me wot-gi i lalobo weyo kabedo pi mor ki dwong’ i wang’ Lubanga ki Twol. ‘I kare eno, Lawi pa Rwot obedo maber ki madwong’, ki nyim me piny obedo maber tutwal ki ma cwiny mito pi jo ma ogolo woko ki i Isirayel. Kendo obedo ni, gin ma odong i Siyon, ki gin ma otyeko dong i Jerusalem, binwongo gi maleng’, en, dano weng ma gicoyo nyinggi i iye jo tye kwo i Jerusalem.’ Testimonies, volumu 5, 474-476.
Jo 144,000 ma i Buk me Revelation gibedo dul pa Ezekiel ma 'giketo gi cal' ka 'gido cwiny ki giloro' pi gin me kwer ma tye i lobo. Giketo gi cal ka kimiyo gi lakit me kakare pa Kristo ki miter ma ber ma tiyo calo 'kings and priests' pa Petero, ma pe gin jo pa Lubanga, ento kombedi gityeko bedo jo pa Lubanga.
Ento un obedo dul ma kiyero, lapriest pa rwot, piny maleng, jo ma ki coko pa En pire kene; mondo un nyutu pak pa En ma ooro un ki i otum woko i i ter pa En ma maler mapire tek. Ma con pe un obedo jo, ento kombedi un obedo jo pa Lubanga; ma con pe un rwako kica, ento kombedi un rwako kica. Joma aheru mapol, apenyo botu calo jo ma pe piny mamegi ki jo ma wot woko; wekeru yegi me ringo, ma gilwenyo ki cwinya; beduru ki kwo ma tye atir i tung jo mape Yudaya; mondo, ka gi waco piny botu calo jo ma timo marac, kuneno tic maber mewu, gibedo yubo Lubanga i cawa me limo. 1 Pita 2:9-12.
Kombedi ento, ka un winyo dwon na keken, ki gwoko laloc na, entono ubedo bot an calo duk ma ber loyo, ma maloyo jo weng; pien piny weng en na. Kede ubedo bot an piny pa jadolo, ki kabila ma maleng. Meno gin lok ma in myero iwaco bot lutino pa Israel. Exodus 19:5, 6.
I cawa agiki pa gin ma otime i piny man, kwer pa Lubanga ki jo ma gwoko cikke pa Lubanga bi dwogo manyen. ‘I cawa en abi timo kwer pi gi ki le pa bur, kede layeny pa polo, kede gin ma nyolo i piny; kede abi bobo rom ki okang, kede abi kwanyo lweny woko ki piny, kede abi miyo gi obed maber ki kuc. Kede abi tero in obedo cwaa pa an kare weng; ee, abi tero in obedo cwaa pa an i kakare, kede i kumi, kede i hera ma ber, kede i kica. Kadi pe, abi tero in obedo cwaa pa an i yie ma opong; kede in bi ngeyo Rwot.’
Kadong i cawa meno, Rwot owaco ni: abi winyo; abi winyo polo, ki polo bi winyo piny; piny bi winyo kalo, waini, ki myen; ki gi bi winyo Jezreel. Ki abi keto en pi an i piny; ki abi rwako kica bot ne ma pe okwako kica; ki abi waco bot gi ma pe gin jo na ni: un aye jo na; ki gi bi waco ni: in aye Jwok na. Hosea 2:14-23.
'I kare eno, ... gin ma odongo pa Isirael, ki gin ma ocweyo ki i ot pa Jakobo, ... gubed gitingo i Rwot, En ma Maleng' pa Isirael, i adwogi.' Isaiah 10:20. Ki i 'piny weng, ki i dog, ki i leb, ki i jo' bino bedo gin ma gubed giako kwena man ki cwiny mamwonya: 'Woro Lubanga, mi ye bot ne; pien kare me poko ne obino.' Gibed giwiro woko ki cal weng ma gimuko gi i piny man, ci gibed 'wero en ma ocweyo polo, ki piny, ki nam, ki tung pi.' Gibed giweko gi woko ki i okeng weng, ci gibed gutye anyim piny calo agugu me kica pa Lubanga. Winyo cik weng pa Lubanga, gibed ginen gi ki laŋel ki jo calo gin ma 'gicwako cik pa Lubanga, ki geno pa Yesu.' Revelation 14:6-7, 12.
“Nen, cawa tye kabino, waco Rwot ni, ni ngat ma puro lobo obi loyo ngat ma kwanyo; ki jalolo gerepu obi loyo ngat ma yubo cim; ki got ma lamal bi kobo waini ma ber, ki gotcok weng bi yweywe. An abi dwogo doggi pa jo me Isra’el, ki gibi yubu poto ma gubur, ki gibi bedo iye; ki gibi pot yogo waini, ki gibi min waini me iye; gibi cwe ogor, ki gibicam piregi. An abi poyo gi i piny megi, ki pe dong gibiyweyo ki i piny megi ma amiyo gi, waco Rwot Lubanga mamegi. Amos 9:13-15.” Review and Herald, February 26, 1914.
Obedo wang nen ni, ka pur ma agiki ma kiyero i iye 144,000 kityeko kimiyo cing, pud tye jo Jentail ma romo tero cwinygi ki kit bedo (lok) pa 144,000 i cawa me limo pa Jentail.
Twero pa dano kede rwatte pa dano pe gin ma ocweyo kanisa pa Lubanga, kede pe gi twero oboyo woko. Pe i kidi me rwatte pa dano, ento i Kristo Yesu, Kidi me Kare Weng, kanisa ocweyo iye, 'kede bur pa piny me pek pe bi loyo iye.' Matthew 16:18. Bedo pa Lubanga kelo bedo ma oduru i tic pa en. 'Pe i miyo geno i rwodi, onyo i wod pa dano,' en aye lok ma o aa bot wa. Psalm 146:3. 'I bedo ma bol kede i geno obedo rwatte me wunu.' Isaiah 30:15. Tic pa Lubanga ma maler-loyo, ma ocweyo iye i cik me kakare ma pe kato kare, pe bi kato piny woko. Bi wot ki rwatte dok i rwatte, 'pe ki tigi, onyo ki twero, ento ki Lamo na, owaco Rwot pa lweny weng.' Zechariah 4:6.
Kica ma, ‘Lima pa Zerubbabel oketo faundeshen pa ot man; lima ne bende bityeko ne,’ otime calo gicoyo keken. Verse 9. ‘Ludito pa Yahudi giyubo, kede gi nongo bedo maber ki lok me janabi Haggai ki Zekariya, wod Iddo. Gi yubo, kede gi tyeko ne, ki cik pa Lubanga pa Isirayeli, kede ki cik pa Cyrus, ki Darius, ki Artaxerxes rwot pa Peresia. Kede ot man otyeko i ceng adek me dwe Adar [dwe me apar aryo], ma obedo i mwaka abicel me teko pa Darius rwot.’ Ezra 6:14, 15. Prophets and Kings, 595, 596.
Verse 13–15 nyutu gin matime me wero ma kelo i giko me temo pi jo ma giyiko Sabat i kare me Cik me Sande. Gi bene nyutu yo ma adek i yore adek ma tye i Verse 10 me Daniel 12. Verse 10 obedo “yweyo”; verse 11 ki 12 nyutu “miyogi oyela”; ki verse 13 ki 15 nyutu “tem me litimas” ma i kany wanawali ma giyiko Sabat “gitemo.”
Neno ma i Pii Ulai i pot buk 7 nyaka 9 obedo cal me kwena ma i cwiny i Buk me Daniel, ki neno ma i Pii Hiddekel i pot buk 10 nyaka 12 obedo cal me kwena ma i woko. Pot buk 12 obedo tung madit pi neno me i cwiny kede neno me i woko, ki oyaro kit ma Kristo yayo malo kede yweyo jo 144,000. Rek 10 nyaka 16 yaro lok me kare ma ocan pa rek 40, cok i 1989 nyaka cik me Ceng Sapati pa rek 41 kede 16. Rek ma rwate i lok me kare ma ocan yaro tyeko ma opong maber me rek 10 me pot buk 12.
Apol gibedo lweyo, ki gubedo oyoo, ki gubetem; ento jomarac gubedo timo marac; ki pe gin mo i jomarac bino ngeyo; ento jo me ngec bino ngeyo. Kacok kare ma misango me nino keken gikwanyo woko, ki gim marac ma kelo opoto gitere, bino bedo nino 1,290. Ogwedhi en ma kuro, ki o aa bot nino 1,335. Daniel 12:10-12.
Jo “wise” ma ngeyo verses 10 dok i 16, ki ma kityeko kete-gi cing i “intellectually” ki i “spiritually”, gin jo ma ngeyo lok me poropheti ma i woko ma kitelone i hidden history me verse 40; ci gityeko kigonya i “intellectually” i ngeyo en mapwod Sunday law. Jo “wise” gin jo ma kityeko oloko-gi ki lok ma i iye ma kitelone i Revelation chapter 11 ki verse 11, ci gityeko kigonya i experiens en mapwod Sunday law.
“Jogi ma tye ki ngec” obedo gin ma kigamo “ogwede” ma okube ki “kayo”, ki tero alam ni 144,000 obedo gin ma gityeko tyeko ma ber loyo ki ma agiki pa dako mapwodho apar. Revelation 11:11 obino i July 2023, eka omiyo alam me “cawa me agiki”, ka Daniel ki Revelation gutero alam ki jogi me kwena aryo ni medo me ngec ma kiyabo i July 2023 nyutu yore me keto cal pa 144,000. 11 medo ki 11 obedo 22, ma obedo alama me yube pa kit me Lubanga ki kit me ngat, kede gin ma loyo yore me puro adek ma yubo 144,000 ginyutu i Daniel 12:12, me kelo alama mukene pa Palmoni, pien 12 dog 12 obedo 144,000.
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.