Cak ki Caesarea Philippi dok otyo i Caesarea Maritima, kede gudo i yoo i Got me Loko kit; Pita obedo rupo me jo 144,000 ma obino bot kica me yoo pa Feast of Trumpets i rek ma ki cweyo i kom rek aryo me lok 22 i Levitiko 23, kacel ki cawa me Pentekoti i kare pa Kiristo. Levitiko 23, lacar, Pentekoti, ki Korneliyo ocwalo jo me kawo Pita; gin weng gicweyo obedo kacel rek ki rek, kede rupo me sa 3, 6 ki 9.
Kristo i cane i cawa me 3, 6 ki 9; Pita i cawa me 3 ki 9 i Pentekote, ki Korneliyo i cawa me 9; Pita i cawa me 6 i Yopa, ki i cawa me 3 i Kesarea Filipi, gibedo rwate kwede Daniel 11:13–15, pien Kesarea Filipi bende obedo Panium.
Pita onongo tye ka kwano Buk pa Yoeli i Pentekoti; ci ka Pita owaco lok pa iye bot jo me ot pa Kornelio, Roho Maleng komeyeo piny bot jo ma pe Jo-Yahudi, calo kit ma komeyeo piny bot Jo-Yahudi i Pentekoti. Weyone piny pa Roho Maleng pi Jo-Yahudi, ci anyim pi jo ma pe Jo-Yahudi, onyutu calo weyone piny pa Roho Maleng i cawa me agiki. Weyone piny i cawa me agiki obedo i dul aryo; cako ki yiyi i 9/11 ma lacen odonyo i kwaco pa Midnight Cry, ma odonyo i Cik pa Ceng Sande, ci dong obedo kwac madit pa Malaika me adek, ka koth me agiki komeyeo piny labongo pimo.
Omiyo, lutino pa Siyoon, beduru mor, ki moruru i Rwot, Lubanga wuu: pien omiyo wunu koth me acaki ma romo maber, ki en bi weko koth obore piny pi wunu—koth me acaki ki koth me agiki—i dwe acel. Pobo me yweyo bipo ponga ki ngano, ki agulu bipo poyo ki waini ki mafuta. An abi dwogo wunu higa ma anyeri ocamo, ki cankerworm, ki caterpiller, ki palmerworm—lwak madit pa an ma an ocwalo bot wunu. Yoeli 2:23-25.
Pita obedo lamal pa jo ma tye i gin matime pa piyo me acaki ma pe matek, cako ki 9/11 oo bot law pa Sunday; kede bene kec me agiki, ma odwogo ‘mwaka’ ma nyutu kare angwen pa Laodicea me Adventism pa Nino me abicel, ma yubu ma mede-mede pa gi ogolo woko. I ka pa Lubanga, i cawa 9, Pita onyutu buk pa Joeli pa dwogo me ‘mwaka’.
Erra, dwog, kede dwog bot Lubanga, ci peko megu iweyo woko, kun kare me yweyo cwiny bino oa ki i anyim Rwot; kede obicwalo Yesu Kristo, ma con ki waco botu: en ma polo myero orwako nyaka kare me dwogo jami weng dok i kitgi me acaki, ma Lubanga owaco ki yic pa lanen megi maleng weng kacako ki kare ma piny ocakke. Pien Mose adwong owaco bot kwaro wa ni, “Rwot Lubanga wuu obiro wero botu lanen ki iye owete wuu, macalo an; bino winyo en i kom gin weng mo keken ma bino waco botu.” Kede obedo ni, dano mo keken ma pe bino winyo lanen eno, obi kiwoko ki tung jo. Eyo, lanen weng, kacako ki Samweli, kede jo ma gipoko ki iye, gin weng ma owaco, gi bene con waco pi ceng man. Acts 3:19-24.
Yweyo woko pa richo obedo tic ma agiki pa Kristo i kom me temo, kede yweyo woko pa richo ocako i ot pa Lubanga.
Pien cawa otyeko obino ni myero rwom me cik ocake i ot pa Lubanga; ka ocake ki wa keken, dong agiki pa joma pe winyo Injili pa Lubanga obed ngo? Ka jo maleng opoto gonyo, ento joma pe tye ki yie ki jo mar richo binyutu ka ange? Kono, joma peko otimegi malube ki dwaro pa Lubanga, wek gi cwal bot En me gwoko cwinyegi i timo maber, calo bot Lami ma tye kigeno. 1 Pita 4:17-19.
Pita onongo oyubo adwong ni i Pentekoste, ka bene i ot pa Korneelio i Kesarea ma i wang pi, buk pa Joel onongo tye ka tyeko. Pentekoste nyutu Cik me Sande, i cawa ma kwero otyeko pi ot pa Lubanga, ci dong tic me kwero olok bot jo ma pe jo‑Yuda. Ngec pa ne i Cik me Sande obedo acel keken ki ngec ma ki kweno i obino pa Midnight Cry. Kwena me Alfa obedo acaki pa kare me porofetik ma tyeko ki Kwena me Omega. Pita nyutu jo ma gikweno ngec, ci ngec ocake ki keto teko i ne, ma ki nyutu kwede yweyo punda pa Islam. Punda okweye me nyutu acaki pa Midnight Cry, ci okweye odoco i Cik me Sande, ma obedo tyeko pa Midnight Cry.
Pita dong bene obedo tung calo jo ma giwero lok me poro ni kwac pa Islam bityeko kwaco United States. Lok pa Pita i Midnight Cry obedo dwoko kakare pa lok ma omiyo ngec pi first disappointment kacel ki acaki me Tarrying Time. Pita dong obedo tung calo jo ma giwero lok me Midnight Cry, ma gi piri tem me diro piny ma acel ma obino i 2024 kede ogiko i May 8, 2025 ki yero pa Paapa pa Amerika ma acel, i poryo me coc apar angwen me Daniel apar acel.
Kare ma aa ki gungu pa Luru (Trumpets) nyo otyeko i Pentekosite, en aye tem me adek, ma calo tem me litimas, i kare me Pentekosite ma kinyuto i Levitiko 23. Cik me malaika adek ma Sister White otyeko nyutu, bene en atika ki gamo me namba ma yot. Otyeko nyutu ni pe itwero bedo ki ngec me adek labongo ma acel ki ma aryo. Pien Peter owaco buk me Yoel i cik me Sande me Pentekosite, dong bene opwonyo Yoel i cako me waco ngec me Kwac me Otum, ma obedo tem me litimas ki tem me adek i kare me Pentekosite. Kono Peter nyutu jo marwate i yore adek me tem ma ocako ka Apokalipisi pa Yesu Kristo kigolo lakup kwede, i ceng 31, December, 2023. Ka Peter tye kany i yor me adek, dong myero otyeko woto i yore aryo ma con, pien pe itwero bedo ki yor me adek labongo yor me acel ki me aryo.
Cawa me keto lacit pa jo 144,000 ocako i 9/11, ci oyabo kit me tem ma obedo rwom adek, ma kitongo ne obedo kwena me trompit me 9/11 me dwogo i pot me gang; ci tem me kwanyo kica me acel pa 18 Julai, 2020 obino. Tem me adek i mukato man obedo Cik me Sande. Lobo me cung-dwong me porofetik obino i 18 Julai, 2020, ci i cawa me cung-dwong man, i Julai 2023, "dwon" ocako yabo; ci i 31 Desemba, 2023, ma obedo higa 22 kamaloyo 9/11, yabo lacit pa Gonyo me Yesu Kiristo ocako. 2023 nyo i Cik me Sande (ka tyeko maler pa cawa 2,300 dong otyeko) nyutu ni cawa ma ki 2023 nyo i Cik me Sande cako ki "23" kacok tyeko ki "23", pien dul ma kigeno i 22 Okotoba, 1844 rwate calo dul ma kigeno i Cik me Sande. Porofesi me higa 2300 kitongo ne obedo "23" i 2,300.
1844 obedo giko pa histori pa malaika me acel ki me aryo. Histori ocako ki bino pa malaika me acel i 1798, ci ogiko higni 46 lacen i 1844. Higni 46 magi ginyutu temple pa Millerite, ma i 1844 Kristo odonyo iye ma pe ki kare mapol. Temple pa dano kityeko i "23" kromosom pi lacoo ki dako, ci weko "23" obed alama me tic ma Kristo ocako i 1844. Tic en obedo me oketo kacel kit pa Nyasaye pa En ki kit pa dano pa wa. Yesu tiyo ki piny me kit ma pire keken me nyuto gin me cwiny, ci tic ma ocako i 1844, i giko pa higni 2,300, kimiyo alama ne i kube pa "23" kromosom pa lacoo ki "23" pa dako. Ka lacoo onyomo dako, gibedo ring acel, ci nyom en aye ma Kristo ocako i 1844. Bur ma kiloro pa 1844 rwate ki bur ma kiloro pa cik pa Sande, ci alama pa bur ma kiloro en "23."
Cak ki 31 me December, 2023 i “23” pa cik me Jumapiri, en nyutu kare ma ocako ki Alfa “23” ki otyeko ki Omega “23”. Bende en nyutu kare pa ot pa jo 144,000. Gin matime man keken en fractal pa 9/11 i cik me Jumapiri. 1844 kimiyo calo namba “23”, ki en nyutu cake pa kwer me yeny pa jo ma otho. 9/11 en nyutu cake pa kwer me yeny pa jo matye ngwec, eka 9/11 bende obedo ki namba “23”. Kare pa 9/11 i cik me Jumapiri en kare ma tye ki Alfa “23” ki Omega “23”. 2023 i cik me Jumapiri en fractal pa 9/11 i cik me Jumapiri, ki iye ka ot pa jo 144,000 kiketo malo. Ot pa Millerite obedo kare me higa 46, ento i cawa me agiki, kare dong peke; ki higa 46 pa Millerite i cako pa Adventism nyutu calo kare acel keken i tyeko pa Adventism, ki kare meno ocako ki “23” ki otyeko ki “23”, me cweyo namba pa Millerite me 46.
Kit mag adek weng nyutu yore me temo ma tuko adek (Millerites, 9/11 nyo i bot cik pa Sande, ki 2023 nyo i bot cik pa Sande). Kit ocako ki dwón me tarumbeta pa Michael, ma ogolo Moses ki Elijah ki tho i 31 Dicemba, 2023; kede ka Michael, ma en aye Kristo, ocung ki tho, otimo kamano ki dwón me tarumbeta.
Pien Rwot kene keken obi aa piny ki iye polo, ki dwon me kwayo ma lam, ki dwon pa malayika ma madit loyo, ki tarumbeta pa Lubanga; bene jo ma otho i Kirisito gibiro cungo ma i acaki. 1 Tesalonika 4:19.
Mikael en Ladit me Malaika, ki dwon pa en, kacel ki tarumbeta pa Lubanga, aye ma ywayo ki tho, ki Buk pa Yuda waco wa ni Mikael oywayo Musa ki tho.
Ento Mikael, malaika madit, ka tye ka loko ki Setani ikom ringru Mose, pe onongo otemo kelo lok marac ma kwedo i kom ne, ento owaco ni, “Rwot okweke in.” Yuda 1:9.
Kristo, calo Mikael malaika madit, oyweyo kidul pa Nyuto pa pire kene i nino 31 me dwe 12, 2023, ka En oyubu Mose ki Elija ki tho, lami waci aryo ma ogengo gi i nino 18 me dwe 7, 2020. Eka tem me Alifa pa yik me woko obino. Malaika ma oboro piny i 9/11 opongo tarumbeta pa Jeremia, ka En okwayo jo ma giyie dwogo i yik pa Mileraiti; kede ma rwate kwede, tarumbeta pa Mikael ocako tem me yik. Tem eno kiyaro ne i Daniel 11:14, i kam ma “jut pa jo ni” gicweyo woni me woko. Mileraiti ginyutu ni Loma aye otyeko gin me rek eno, ki gicweyo woni ne.
I 8 May 2025, ocako yubo ot pa Lubanga i wi kidi me kona ki kidi me but. Higa 30 dok ki 1996—kare ma kwena ma kiyabo woko i 1989 okete gi cik—ocako yore me keto gi cik kwena ma kiyabo woko i 31 December 2023.
Keto i cik ma otimo i 1996 pa kwena me 1989 obino piny ki mwaka 220 ki bino pa wic pa mukato ne i 1776. Yabo ma otimo i 2023 obino piny ki mwaka 22 i kimoko adaa pa keto i cik me 1996 i September 11, 2001, ki nyutu me janabi pa Islam.
Peter nyutu lacam pa lok me gin maleng man, ma gicwalo tem me rwom kacel ki tem me Ka Maleng. Tem me Ka Maleng tye ki golo bal pa lok ma pe olare me Julai 18, 2020. Inyime ki mwaka apar adek, ma lok me 1989 giciko ne ki cik i 1996, tem me Ka Maleng tye ki tic me golo bal, ci dok waco lok me kud pa Musilam ikom Nashville, Tennessee. Ciko ne ki cik pa lok me 1989 onyutu kede cwalo magazini ma nyinge ‘Time of the End’ i 1996. Magazini eno oyubu lok abicel agiki i Daniel apar acel, ci onyutu cik pa Sunday i United States me America. Ki bedo pa Lubanga, minisitiri ma pe tye ka tic, ma dong gicoyo nying ne ‘Future for America’ iyom mwaka mapore, gimiyo ne bot minisitiri wa ki ludwong mapat pa minisitiri, ma pe gitye ki lumeny i kom lok me 1989.
I 1996, tic pa wa obedo ‘Future for America’, kadong ogolo buk ma oketo anyim kwena ma kinyutu anyim pa Amerika, calo kinyutu iye i rek me agiki 6 me Daniel 11. United States ocake dwogo malo me poropheti i 1776, kadong ki higa ‘22’ ma obino anyim, i cawa me agiki i 1798, United States ocake tic ne calo duk ma namba 6 i poropheti pa Baibul, ki higa ‘220’ koboka ki 1776. I 1996, kwena me United States i poropheti kiketo i yore me cik. Higa ‘220’ me koboka ki 1776, kede higa ‘22’ me koboka ki 1776 okato i 1798, romo rwate ki William Miller, ma omino lok me lwak mamegi ma acel i 1831, ki higa ‘220’ koboka ki ogolo woko pa King James Bible. Cako ki agiki pa Adventizim kiceto teko i kiketo i yore me cik pa kwena ma kigweyo woko i cungu i cawa me agiki.
Higa apar adek bang 1996, i 2026, tem pa ot pa Lubanga tye ki tic me tero maber kwena me 18 Julai 2020. Omiyo, kwena Alfa me 1989, kwena pi dul me agiki ma kitero ki cik i 1996, ocako kare me higa apar adek ma otum ki temo me tero kwena maber kacel ki tero ki cik. Higa apar adek meno gin alama me kit me lapriis pa jo 144,000 ma gubitero ki cik kwena me Kwok me otum me odii. Pita tye calo alama pa jo ma gityeko tic meno i kare me tem pa ot pa Lubanga me Omega ma aryo.
Sister White onyiso wa ni Lubanga weko bal me donyo i kin jo pa En, pi me miyo gi kwano.
Lubanga obi gobo cwiny jo pa iye; ka yore mukene pe tiyo, pwonye ma pe atir gibino iyegi, ma bigeno ywayo gi, ki yeco ywaya ki ngano. Ladit kwayo bot jo weng ma yaro lokne me weko nindo ki cung. Ler ma pire tek obino, ma rwate ki cawa man. En adwogi pa Bibil, ma nyutu goro ma dong ocung i wi wa. Myero ler man tero wa i kwano ma pire tek i gin ma kicoyo i Bibil, ki i yeny ma matek maloyo pi pwonye ma wamako.
Lok man obedo but me lok ma bi giko acoya man weng. I gin acoya ki i poko wa me Sabbath i Zoom, an okuk cal mapatpat i poko wa pa Daniel 11:10-15, ki pud ka wa ogolo bal ma mite, an ogoy woko ki temo me nongo giko pa yore me gin acoya ma i kom Panium—lweny ma kelo bot cik pa Sande. Kare kombedi obedo me dwogo bot Panium, ki ka watimo ne, wabedo ki rek me adwogi ma omedo, ma ki nyuto ne ki Pita i Caesarea Philippi, ma en Panium.
Kombedi wa dwogo i tamo pa wa pi rek 10 nyaka 16 i kapit 11 pa Daniel, ma nyutu lok me gin matime me i bur pa rek 40. Wa wekone i dwe me September, ento kombedi dong obedo macok coki dwe abic.
Pita okwayo lami pa en ni, “un med i kica, ka i ngec pa Rwot wa ki Lalaro wa Yesu Kiristo.” Kare weng ka jo pa Lubanga tye ka medo i kica, gin bino yudo kare kare ngec ma ler-luu ikom Lok pa En. Gin bineno ler manyen ki ber i ada ma maleng me Lok pa En. Man tye atir i mukato pa Kanisa i cawa weng; kadong kamano bino mede paka i agiki. Ento ka ngima me Tipu ma atir tye ka piny, dong-dong yore obedo me weko mede i ngec pa ada. Dano cwinygi opong ki ler ma dong giyudo ki Lok pa Lubanga, kadong gikwanyo yeny mapol ikom Bibul. Gibedo gi ma gikwako kit macon, ka gitemo gwenyo lok.
Gin ni pe tye kube me cwer onyo yubu i tung jo pa Lubanga, pe myero kiketo ne calo buk ma ceke atir ni gityeko mako maber lamal ma atir ki ma twol. Tye tute me kwero ni gin romo pe giyaro maber i tung lok atir ki bal. Ka pe tye lapeny manyen ma cako ki yaro piny i Lok pa Kitabu Maleng, ka pe tye gonyo me tam ma miyo dano cako yaro Bibul keni wek gineno ada ni gityeko atir, gubed tye jo mapol kombedi, calo i cawa cen, ma gibed mako kit pa tim pa dul kede gibed lamo gin ma pe ginen.
Kinyutu an ni gin mapol ma gicoyo ni gitye ki ngec pa adwogi me kombedi, pe ginen gin ma giyie. Pe giyaro lajwa me yiegi. Pe gitye ki par ma rwate maber i tic me kare kombedi. Ka kare me tem obino, tye jo ma kombedi tye ka tweyo lok bot jomukene ma, ka gicako yaro maber kit ma gicako bedo kwede, gibinongo ni tye gin mapol ma pe gikwano apok ma opore maber pi gi. Paka ka gitemo gi i kit man, pe ginen pe ngec madwong ma gitye kwede. Ki tye gin mapol i kanisa ma gicako calo giyaro gin ma giyie; ento, paka ka lok me muko ocake, pe ginen bedo ma pe ki tek mamegi. Ka kikwanyo gi ki jo ma tye ki yie macalo ki gi, ki kimoko gi wek gubed acel keken me cwalo apok i yiegi, gibedo gikwanyo cwiny ka gineno ni poya me gin ma gicako calo adwogi otyeko pe rwenyo maber. Adwogi tutwal ni i wie wa otyeko bedo goyo woko bot Lubanga ma tye kwo, ki dwogo bot jo, kiceto ngec pa ngat i kabedo me ngec pa Nyasaye.
Lubanga bikwanyo piny i jo pa En; ka yore mapat pe romo, to lok me bal bibino iyegi, ma gubinywako gi, gibolo apuru ki ngano. Rwot laro bot dano weng ma gigeno lok pa En ni, gin myero onwongo woko ki nino. Ler ma wel obino, ma rwate pi cawa man. En aye atir pa Bibul, ma tye nyuto wa peko ma tye i tung wa tutwal. Ler man myero omiyo wa i pwony matek i Lok pa Lubanga i Bibul, ki yaro matek loyo i kabedo ma wamako. Lubanga mito ni dite weng ki kabedo pa atir ki cwano piny maber matek ki tutwal, ki lamo ki timo lacwe. Jo geno pe myero gibeo i yube pa wii ki paro ma pe ocwec maber ikom ngo ma obedo atir. Yiegi myero olare maber i Lok pa Lubanga, pi kane cawa me temo bino, ka gicwalo gi i wie kacoke me dwoko i yiegi, gibiro romo mi yube pa geno ma tye i gine, ki cwinyi mato ki lworo.
Cwalo penyo, cwalo penyo, cwalo penyo. Lok ma wanyutu i bot piny myero obedo bot wa ada ma tye ki ngima. Obedo pire tek ni, i gengo lok pa yie ma wan waparo ni gin tung pa yie, pe myero watic ki lok me lweny ma pe maler ducu. Magi twero miyo lamec bedo i mut, ento pe gipako ada. Myero wanyutu lok me lweny ma maler ki twero, ma pe keken romo miyo lamec wa bedo i mut, ento bende romo bedo piny i tem ma orwate loyo ki penyo ma otuk tek. I bot joma kigudo kwo gi calo lapeny me lok, tye peko madwong ni pe gikobo Lok pa Lubanga i tiking maber. Ka wamete ki lamec, myero temo wa ma pire tek obed ni wanyutu lok i yo ma cako miyo paro ma rwom i wii ne, pe keken wamito me medo geno pa ngat ma oyie.
Pe i piny iye dano romo medo tutwal i ngec ki twero me paro, myero pe obedo paro ni peke mito me yeny matwal kacel kacel i Lok pa Lubanga pi can ma med. Calo jo, kikwaco wa gin gin me bedo jikwani pa porofeci. Myero wa bed ki lube maber, pi wa neno can mo keken ma Lubanga binyutu bot wa. Myero wa neno nyepi ma acaki me ada; ci ki kwano ma ki kwayo, romo nongo can ma maler mapol, ma romo kelo bot jo mukene.
Ka jo pa Lubanga tye i kuc ki gimaro keken ki lare ma kombedi gi otyeko nongo, wan twero bedo adaa ni En pe obi miyo gi kica. Obedo mito pa En ni gin myero wot kare keken i anyim me nongo lare ma omedo, ma tye med-ki-med, ma tye lero pi gi. Kit me kanisa ma kombedi pe oromo cwiny pa Lubanga. Otyeko donyo i iye geno pa gi kene ma ocako miyo gi paro ni pe tye myero me nongo ada mapol ki lare madwong. Wan tye kwo i kare ma Setani tye ka tic i tung macek ki i tung maloc, i anyim wa ki i dwon wa; ento calo jo, wan tye ka nino. Lubanga mito ni dwon myero winy ma cweyo cwiny jo pa En i tic.
Kama pe giyabo cwinya me cwako lero ma aa ki polo, jo moni tye ka woto i tung mabinyo. Ki i coc ma ki coyo kede ki i kom me waco i kanisa, ginyutu tam ikom kit ma Bibul obedo aa ki Roho pa Lubanga, ma peke ki twero pa Roho onyo pa Lok pa Lubanga. Obedo adok kom ni, pe dano acel onyo dul pa dano myero cako kelo tam ikom gin ma dwong tutwal, labongo lok ma cing, “Eyo, Lubanga owaco kamite,” me cwako gi. Ka dano, ma gicung kwede bwoc pa dano, ma guloko gi — tutwal onyo manok — ki yore pa jami ma tye piny kwede gi, kede ma gitye ki yore ma ginongo ki laditgi kede ma gicweyo i tiyo pa gi, ma pe kelo gi i ngec onyo i cwiny ma me polo, cako kelo Lok pa Lubanga i kac, kede gicwalo turo me ni ngo obedo ma maleng pa Lubanga kede ngo obedo ma me dano, gitye ka timo labongo par pa Lubanga. Lubanga pe bi miyo keno i tic macalo eni. Jami ma obedo iye bi bedo marac tutwal, i bot dano ma orwate iye, kede i bot jo ma gicako ne calo tic ma aa bot Lubanga. Paro me dok cwiny ocweyo cwiny pa jo mapol pi tam ma ginyutu ikom kit pa en jami ma aa ki Roho. Dano ma pire manok, ki paro ma konyo kede neno manok ma okato, gicono ni gubedo romo me turo coc pa Bibul, waco ni, “Lok man tye mite, kede lok ma dong pe mite, kede pe kicako kwede ki Roho.”
Kristo pe omiyo cik mo keken pi Makwalo me Tɛstamenti ma con, gin aye dul kende me Bibilo ma jo i cawa pa En tye kede. Lok ma En okwonogi onongo kiyo wii gi bot Tɛstamenti ma con, me kelo i lero maber gin madit ma kityeko yee kon. Pi kare mapol jo Israel onongo gipoko woko ki Lubanga, ci gigwoko neno woko ada ma adwong ma En owere botgi. Ada man kicono gi ki yore me tic pa ngec marac ki cerymoni ma ocano woko bedo pa gin ma atir. Kristo obino me kwanyo woko kic ma osudone ler pa gin; oketo gi calo kidi ma adwong i keto manyen. Okwanyone ni, kope ki gamo dwogo-cako pa ada macon ma ngene, obino me miyo gin nen i twero pa gin ma atir ki i ber pa gin, kido pa gin ma jo i cawa pa En pe ginenone nining. En keken, Ocaki pa ada man ma kiyaro, oyabo bot jo tiyo pa gin ma atir, ka kweyo gi ki poyo lok marac ki poye me wi-loko ma pe atir ma jo anyim kigamo me rwate ki kitgi mape kigonyo, ka pe gitye ki cwiny me Lamo kede alira pa Lubanga. Ocweyo woko gin ma okwole ada man ki kwo ki twero ma cing, ci omogi dwogo bot lobo i weng maber pa con kede twero pa con.
Ka watye ki Jwii pa Kirisito, kede watye latici kacel ki En, ento obedo tung wa me cwalo anyim tic ma obino me timo. Gin adiera pa Bibul dok otyeko luro woko ki kwer, tim pa dul, kacel ki ngec ma pe adiera. Ngec ma pe adiera pa lamo ma cir i piny oketo alufu me alufu pa jo ma cwalo wii kede jo ma pe tye ki geno. Tye bal ki pe rwate, ma jo mapol giyaro calo ngec pa Bibul; ento pire keken gin ter lok pa Makwalo Maleng ma pe adiera, ma kigamo i kare me obur pa Pope. Lwak mapol kigwoyo-gi woko me guwoko tam ma pe adiera ikom Lubanga, macalo jo Yahudi, ma kiwoyo-gi woko ki bal kede kwer pa karegi, gi tye ki tam ma pe adiera ikom Kirisito. ‘Ka bini ngeyo ni, pe bingi oteyo Rwot pa kit maleng i yat.’ Obedo tung wa me nyutu i lobo kit adiera pa Lubanga. Pe wa cwalo wii ikom Bibul; ento wan wek wakwayo, ki cik kede yik, me nyutu i lobo gin adiera pa en ma maleng, ma kelo kwo; pi wa ‘nyutu pak pa En ma okwano wunu ki obur woko, okelo wunu i lumi pa En ma lamal.’
Jami me rac ma dong odonyo cim-cim i tung wa, ka pe wa ngeyo, gityeko cwanyo dano keken kede kanisa woko ki woro pa Lubanga, kede gityeko kumo woko teko ma En mito omigi.
Owete na, wek lok pa Lubanga obed kaka en keken. Pe wek rieko pa dano tem me pinyoko teko pa lok acel pa Baibul. Gonyo ma pire tek ma i Nyutu pa Yohana myero ogonyowa ni pe watongo tung ma macalo eni. I nying Rwotna, a waco botu: ‘Kwany kwut pa in ki tung pa in; pien kabedo ma itye i tung kany obedo piny maleng.’ Testimonies, volume 5, 707-711.