Lok me ka maleng obedo “lagi” ma oyabo apuk me cwiny ma otime i nino October 22, 1844, i cakke me lok me malaika ma adek, ci lok me apuk me cwiny en aye “lagi” me yabo lok me ka maleng pa tem me hekalu i agiki me malaika ma adek.

Kede an abi miyo in lageng pa piny pa polo; gin weng ma ibikobo i piny, bene gibikobo i polo; ki gin weng ma ibiyweyo i piny, bene gibiyweyo i polo. Matayo 16:19.

Ni dwe September 11, 2001 ki lwongo ne “9/11”, ki rwate ki “911” me bedo cal me emergency call i United States, en gin ma kiketo ki En ma ocweyo gin weng. Ngeyo maber pi pe-mamalo me July 18, 2020, en aye gima weko wot pa 144,000 ngenone calo en; ento keken ki jo ma mito neno ni Yesu kombedi tye ka nyutu gin me lamo ki gin me lobo calo kit ma Otime higni 2,000 mukato, pe ki yore mapat. “20/20” neno obedo maber loyo weng ma in iromo bedo kwede, ki pe-mamalo me 2020 obedo cal me yo ma weko ot pa Lubanga ngenone i kin mukato me lok mayero pa ten virgins.

Lok me tam me nyako apar, ma i Matayo 25, bene nyutu gin ma otime ki jo Adventist. The Great Controversy, 393.

Neno 20/20 bedo ber loyo ka kiketo kacel ki poyo con ma ki yaro ne ki ada ma twolo bedo. Paulo kwano ni, “tipu pa lanenyo tye i tung tipu pa lanenyo,” kadok nyako ma pe godo pa Matayo gin keken kwede nyako ma pe godo ma Joni miyo nyinggi calo 144,000, kadok Joni nyutu gi calo nyako ma pe godo i Revelation 144.

Gin aye jo ma pe gityeko rwate ki dako; pien gin cwer. Gin aye jo ma luwo Rombo kama keken odhi. Gin aye jo ma kigolo gi woko i tung ji, gibedo miero pa Lubanga ki pa Rombo. Revelation 14:4.

Me yubo ma mokwongo pa kare me Fall gin jo ma mapur ma giluwo Omwana me rom i Hekalu, ki “lagony” me ngeno Hekalu obedo kuc ma olore i higa 2020.

Abi keto lagara pa ot pa Daudi i wi twolne; omiyo en bi yabo, pe ngat mo bi loro; en bi loro, pe ngat mo bi yabo. Yesaya 22:22.

Ka dano Adventist acel obino bedo i iye jo 144,000, ki pire tek pa poro en bino otyeko yudo kwer cwiny ma obedo pi waco i wang lwak lok me poro ma pe otime.

Dok dok gicwalo an i lok me yubu pa nyiri apar, ma abic gitye ki wii maber, kede abic gitye ki wii marac. Lok me yubu man dong otyeko ki i rek, kede obino tyeko ki i rek, pien tye ki yore me tic ma pire tek pi kare man; boti, macalo ngec pa malak ma adek, dong otyeko, kede bi mede bedo ada pa kare man nyaka giko kare. Review and Herald, August 19, 1890.

Lweny pa Panium ma i rek 15 me Danyel 11 en lweny ma kelo bot rek 16, ma nyutu cik me Sande i Amerika me Potopoto.

Ci Rwot me bor obino, oketo got me meko, ocano gang ma kigengo maber loyo; lwak pa cen pe gibedo i anyim en, jo ma oyero pire kene pe gibedo i anyim en, pe bene obedo twero mo keken me bedo i anyim. Danyel 11:15.

I nyig man, United States okoyo Rasia, kacel ki jo ma Rasia oyer. Ento i nyig ma anyim, pe ngat mo keken twero cung mung ki dwogo malo pa Loma, ma nyutu Yuda ki Jerusalem calo tuk me acaki i kit mako piny weng; ka Loma obedo pinyruoth ma angwen i poropesii me Baibul. I nyig 16, ka Loma ocungi atir i piny maleng ma atir, cal me twero pa Loma ma atir ne tye iye piny maleng ma atir; eka nyutu kit pa nyig 41, ka kiketo raka me twero pa Loma me roho i wi piny maleng me roho pa United States.

Di aryo pa le me piny ma kany i lacan apar adek pa Kitaap pa Apokalip, tye kanyuto Republicanism ki Protestantism. I loc apar abich pa lacan apar acel pa Daniel, Antiochus Magnus, ma tye kicono calo Antiochus adek (III) ki Antiochus the Great, oloyo lobo me South, ma Ptolemaic Dynasty tye kanyuto ne. Antiochus tye kanyuto Donald Trump, ki rwot me South tye kanyuto Russia. Lweny pa Panium obedo lweny ma ikini United States ki Russia, ki jo ma Russia kiyero; lweny ma Antiochus oloyo, ento anyim, oneno lobo ne kicwalo ne ki Rome ma me ada—twero pa loc apar angwen—ma kicano rweny me woko pa di me Republican pa le me piny. Rweny me iye tye kanyuto ki di me Protestant pa le me piny. Di aryo bene tye i lweny pa Panium, pien Peter obedo kany macalo Protestant ki lok ne ma oa ki Kitaap pa Joel.

Mwaka 250

Ka wa paro rek aryo pa lec me piny, wa nongo ni i 1776 lec me piny ocako golo tung kene i malo, ki i 1798, (mwaka piero aryo aryo lacen) lec me nam pa Revelation apar adek oyudo cobo ne ma kelo tho, ki lec me piny ocako bedo rwot calo kingdom ma abicel i porofesi me Baibul. Mwaka mia aryo ki piero abic lacen, i 2026 wa oyudo ngec pa tem ma i iye pa templo ma ocako i May 8, 2025.

Higa “250” meno bene tye ki rwate ki Antiochus Magnus. Kacake ki cik ma i 457 BC, ka wa medo bot cik meno higa 250, wa cungi i 207, higa 7 mapir ki lweny pa Panium, ki higa 10 malubo Ptolemy oloyo Antiochus i lweny pa Raphia, ma kityeko yaro i vesi 11 me Daniel 11. Daniel 11:11 obedo rek ma i woko me twon pa Ripablik ma rwatte ki Revelation 11:11, ma en rek ma i iye me twon pa Protestanti. Daniel ki Revelation obedo kitap acel keken, ci Revelation tye katiyo ki “seals” calo cal me poropesí ma i woko, ki kanisa calo cal me poropesí ma i iye ma rwate kwede.

Cyrus rwako cik adek weng, pien pe itwero nongo cik ma adek labongo cik ma acel ki cik ma aryo.

“I kit maracel me abiro me Ezra, cik me rwot tye ka nonge. Ayat 12–26. I kite ma opong loyo, rwot Atacerkse, rwot me Persia, aye ocako kwano i mwaka 457 BC. Ento i Ezra 6:14, gang pa Rwot ma i Yerusalemu kicako ni obedo kicwako ‘calo cikke [“decree,” i margin] pa Cyrus, ki Darius, ki Atacerkse rwot me Persia.’ Rwote adek man, i tic me cako, me moko cwiny dok, ki me tyeko cikke, gityeko cikke meno i kit ma otero i rwom ma obedo mite pi porofeto me nyuto acakki pa mwaka 2300. Ka omako 457 BC, kare ma cikke meno otyekere, calo nino pa cikke, gin ducu ma porofeto owaco ikom wiki piero abiro-gari aryo onen ni otimere.” The Great Controversy, 326.

Ki cik adek ma kityeko nyutu iye Cyrus i 457 BC, higni "250" gityeko agiki i kit gin mukene ma tye i kin lweny me Raphia i 217 BC, ka Ptolemy IV orem Antiochus Madit, ki i 200 BC ka Antiochus dong orem Ptolemy i lweny me Panium i lok ma apar abic. Rek man oketo Antiochus Magnus kacel kwede Donald Trump. I acaki pa lobo pa ruoth ma abicel i lok me porofet pa Bibul, i 1776 dok i 1798, tye kare me higni "22" ma nyutu dwogo dwong’ pa lobo pa ruoth ma abicel. Higni "22" magi bene nyutu gin mukene ma kinyutu ki namba "22" i agiki pa gin mukene pa lobo pa ruoth ma abicel, ki 2001 dok i 2023. "22" obedo cal pa yiko kacel pa Diviniti ki Humaniti ma kityeko otimo i kin gin mukene pa lobo pa ruoth ma abicel i lok me porofet pa Bibul, ma en obedo le me piny ma tye ki lig ma i woko me Ripablikanizim ki lig ma iye me Purotestantizim.

Tic ma Kirisito otimo ki rwom ma kicwalo calo ‘22’ en tic me agiki pa Kirisito i Ka Maleng Madit, ma kicwalo calo kwanyo woko bal, ma, ki lok pa Yoeli, kacel ki lok me yubu ma Roho Maleng omiyo Petero, tye ka timore i cobo pa kobe me agiki.

Kon, lok cwinywu, dok udwogo, pi ni richo mamegu kikwanyo woko, ka cawa me yweyo obino ki bot Rwot. Acts 3:19.

Kwanyo keca woko en tic agiki pa Jadolo ma i polo.

Macalo i kare me con, gityeko keto, ki geno, richo pa jo bot misango me richo, ci ki remo ne gicwalo gi, i cal, i kal maleng pa piny; kamano i laloc manyen, richo pa gin ma odwoko cwinya gityeko keto gi, ki geno, bot Kristo, ci, ma pire tek, gicwalo gi i kal maleng pa polo. Ka kwero me kit cal pa piny kityeko timo en kede kwanyo woko richo ma kityeko timo ne mape maleng, kamano, kwero ma pire tek pa polo bitim kede kwanyo woko, onyo jweyo woko, richo ma kicoyo kun. Ento mapwod pe man otime, mito bedo ni ki nyutu buk me coc me ngeyo ng'ama, ki dwoko cwinya pi richo ki geno i Kristo, opore ne bedo ki kony pa tic me kwero woko richo ma en otimo. Omiyo kwero pa kal maleng tye ki tic me yenyo-ngeyo—tic me bura. Tic man myero otime mapwod Kristo obino me yaro jo ne; pien ka obino, goro pa en tye kode me miyo dano ka dano calo kit ticne. Revelation 22:12.

Tic ma ocako i October 22, 1844, ocako i tung pa "Midnight Cry", ci en ogiko i tung pa "Midnight Cry", ma Pita nyutu ni en kare me kwanyo woko richo, ma nyutu kare me kobo pa jo matye kwo, ka "care me pim cwiny" obino.

Tic pa temo me nnyutu, kede kweyo woko richo, myero gitiek mapwod pe i kare me dwogo pa Rwot me aryo. Pien jo ma otho bi temi gi ki gin ma kicoyo i buk, pe romo ni ki kweyo woko richo pa dano nyo mapwod pe ogiko teme ma lok pa gi bibi nnyutu iye. Ento Aposto Pita nyutu pire keken ni richo pa jo ma tye ki yie bibi kweyo woko ‘ka cawa me yweyo obino ki i wang Rwot; ci En bibi cwalo Yesu Kristo.’ Tic pa Lwak 3:19-20. Ka temo me nnyutu ogiko, Kristo obi, ci lim pa En obed ki En me miyo i ngat acel acel calo kit tice pa ngat obedo. The Great Controversy, 485.

“Kare me yweyo” tye bene “kare me dwoko gin weng i kitgi macon.”

Erwako, dwogo cwiny, ki yubu bot Lubanga, wek richo mewu ocoyo woko, ka cawa me yweyo cwiny bi oa ki bot Rwot; En obicwal Yesu Kiristo, ma cen kicoyo botu: en ma polo myero omako nyo i cawa me dwogo ne gin weng, ma Lubanga owaco ki wi laneni maleng pa en weng cok ki kare ma lobo ocake.

‘Kare me cogo cwiny’ bino ‘ki i wang Rwot,’ ma obedo ka ‘Yesu Kiristo’ kicwalo. Ka malaika me Revelation apar oboto piny i di 11 me August, 1840, Sister White oyaro ni malaika en ‘pe obedo ngat mo mapat ki Yesu Kiristo, ento Yesu Kiristo keken.’ Tic ma Kiristo ocako i di 22 me October, 1844, ne kikweyo iye ki gin lok me 1840 okato 1844; gin lok ma Sister White waco ni ne obedo ‘yaro maler me twero pa Rubanga,’ kun oketo rwate kwede kare me Pentekote i cawa pa Pita, ci timo ki rek aryo mag gin lok pa lanen me nyutu anyim bot boto piny pa malaika me Revelation apar aboro ma omiyo lobo weng ler ki lamal pa iye.

Malaika ma tye ka rwate i waco ngec pa malaika me adek obiro miyo can i piny weng ki dwong pa en. Tic ma orumo piny weng, ki teko ma pe yore, tye kany ki waco anyim. Wot me bino me 1840-44 obedo nyutu madwong pa teko pa Lubanga; ki cwalo ngec pa malaika me acel i dul me misyonari weng i piny, kadong i piny mogo obedo mit me dini ma madwong loyo, ma kityeko neno i piny mo keken ki ikare me Reformation me cawa maromo 16; ento gin eni obiro loyo gi ki wot madwong ma i ngec me koyo me agiki pa malaika me adek.

Tic ma bino time obedo calo tic me Nino pa Pentecost. Macalo ‘kot me cako’ ne keti, i cwalo piny pa Roho Maler i cako pa Lok Maber, me miyo ‘kec’ ma welo ocako yubo, kamano ‘kot me agiki’ biken keti i agiki me opongo pa keyo. ‘En waa, wa binen ngeyo, ka wa mede wot me ngeyo Rwot: wotne orwate calo otum; kede obiwa calo kot, calo kot me agiki kede kot me cako bot piny.’ Hosea 6:3. ‘Bed cam ento, nyithin pa Zayon, kede winyi i Rwot Lubanga: pien oketo pi in kot me cako i twoke, kede obiwiro piny pi in kot, kot me cako, kede kot me agiki.’ Joel 2:23. ‘I nino me agiki, Lubanga waco ni, Abi cwalo piny ki Roho na i dano weng.’ ‘Kede bi time ni, ngat keken ma bino lwongo nying Rwot bikwanyo woko.’ Tic pa Apostol 2:17, 21.

Tic madit pa Injili pe bi otum ki yaro me Teko pa Lubanga ma piny maloyo yaro ma onongo nonge i cako ne. Lok pa nabi ma onongo otime atir i koth me acaki i cako pa Injili, gin dok bitime atir i koth me agiki i kare me otumone. Kany gin ‘cawa me dwogo cwinya’ ma Lapostol Petero onongo ongolo wic anyim ka owaco ni: ‘Lu dwogo, dok lu lokre, pi richo pa lu oyweyone woko, ka cawa me dwogo cwinya obino ki i wang Rwot; dong en bi cwalo Yesu.’ Acts 3:19, 20. The Great Controversy, 611.

Kit me Advent me mwaka 1840 dok 1844 obedo nyutu ma rwom maber pa teko pa Lubanga, ma ocako tic pa Kirisito me yweyo kabedo maleng pa En. Gin ma otime man ocako ka Yesu, ma kityaro calo malaika ma acel i Apokalips 14, odonyo piny i August 11, 1840, macalo kit ma kityaro i pot buk apar pa Apokalips. Nyutu pa teko pa Lubanga ma ocake kun omiyo cako pa kwero me yenyo, kono obedo calo cal me nyutu pa teko pa Lubanga ma bino dok odugo i giko pa kwero me yenyo. Kare me agiki ocako i 9/11, ka Yesu dok odonyo piny calo malaika pa Apokalips 18, ka ot madit pa New York gigolo piny ki lwete pa Lubanga, ki tic me kwero me yenyo oloko woko ki bot jo ma otho dok i bot jo ma tye ngima. Kud obino ka ki cwalo Yesu.

Yesu opwonyo wa ni wan myero wapenye me nongo, ci Zekariya owaco ni wan myero wapenye pi koth me agiki, i kare me koth me agiki. En dong maler ni myero ingeyo ni itye i kare me koth me agiki, me tyeko cik pa Zekariya.

Penyu bot Rwot koth i kare me koth me agiki; ka mano Rwot bi timo kome me polo ma ler, kadi bene bi miyo gi koth ma pido pido, ki miyo ngat acel acel lum i pur. Zekariya 10:1.

I 9/11 Jesus odonyo piny calo Malaika pa Apokarifa apar aboro, kede koth me agiki ocako poto mot, entoo opoto keken bot joma giromo cik pa Zekariya me “kwayo koth me agiki,” ka gi tye ki ngiyo ma atir ni “kare me yweyo” ki dwoko gin weng o aa. Pwonya myero “ngeyo” ni kare me lanen me koth me agiki o aa.

Pe myero wa kuro pi kot me agiki. Obino i tung dano weng ma bi ngeyo kede ma bi mako gin-kene ludwe ki opub pa kica ma obo iwa. Ka wa cobo gic me ler, ka wa pido kica ma atir pa Lubanga, ma mito ni wa ogeno Iye, dong kigamo weng bityeko. [Yesaya 61:11 kicoyo.] Piny weng myero opong ki pak pa Lubanga. The Seventh-day Adventist Bible Commentary, volumu 7, pot 984.

I 9/11, cawa me dwoko cwinya ocako, ki poyo woko richo pa jo tye kede kwo bene ocako. Gamo meno rwate ki lok madito ma acel mapatpat i giceto pa Aburahamu ma tye i rwom adek. Lok ma acel ne en ni, ka Rwot okelo Isirayel ki i cwer pa Misri, obi gamo jo pa giceto pa-ene, kede piny ma gitye odako calo jo me woto ki lakit. Jo me giceto ma acel onyuto calo kit jo me giceto ma agiki, mane gin 144,000. Jo pa poropheti magi bibi gamo calo opuk pa beast me piny ma Protestant, kun opuk pa beast me piny ma Republican bene bitye ka gami i kare acel.

Hukumu pa Republican Horn obino i agiki pa histori pa en, ma en Cik me Sande. Cik me Sande kiromo ne i opongo pa vesi 16 pa Roma ocako twero pa Yuda i mwaka 63 BC — i Ceng me Atonement, kaka jo me histori mogo waco.

Antiochus Magnus tye calo United States me Amerika i nyig coc apar cen i apar abic. Ronald Reagan ojuko lweny me nyig coc apar, ma ne keto cal me opoto pa Kacel me Soviet i nyig coc piero angwen. Isaya 8:8 nyutu lweny acel keken ma ki nyutu i nyig coc apar ki piero angwen me Daniel apar acel, ki nyig coc adek magi ma rwate weko wanyut ni Rusia en ja ma ojuko lweny i lweny me Raphia i nyig coc apar acel.

Lweny pa Raphia i rek apar acel onyutu anyim lweny ma i Ukraine ikin rwot me tung malac (Russia) ki twero me kobo pa Papacy (Ukraine). Lweny eno ocako ne ki tic me gament pa Obama i cawa pa papa me acel ma obuto ki piny me tung malac, ma obedo bene papa me acel me Amerika, kadi ni en obuto ki Amerika me tung malac. “Tung malac” obedo alama me globalism, spiritualism ki communism, ki papa me acel ki i Amerika me tung malac orwate ki President Obama ma globalist, ka lweny me rek apar acel obino. Reagan, macalo United States i rek apar, ocako cwak me mung ki papa ma gwoko yore ma macon; eka Nazi pa Ukraine gicweyo ne ki President ma globalist i cawa pa papa ma globalist. United States i cing pa Trump kombedi tye i rwate ma peke mung ki papa me acel me Amerika me tung maler, ma gikwanyo ne “conservative”.

Reagan ne obedo ki gamo me i bwoc kwede Antikristo ma i porofesi me Bibul, i lweny me verse apar; ci Obama ocako lweny me verse apar acel, i kare ma Paapa bende ne obedo globalist, calo Obama. Trump kombedi tye i gamo me wang piny kwede Paapa ma rwate calo pa Reagan, ento gamo me acaki ma ne i bwoc, kombedi obedo gamo me wang piny. Paapa adek, ki Pulezidenti adek, rwate kwede lweny adek me verse apar, apar acel, ki apar abich.

Kric me Roma obedo lamal i lapir ki goba. En romo kwano gin ma obino. En tye ka kuro kare, kun oneno ni kric me Protestanti gupako en i yeco gi pa Sabat ma pe kakare, ki ni gi tye ka cogo me miyo Sabat man obed cik ki kit acel keken ma en keken otiyo kwede i kare mukato woko. Jogi ma gikwanyo woko twot me adwogi gibedok kwayo kony pa twero man ma oywako kene nying ni pe romo balo, me cweyo malo gin ma ocake ki bot en. Pe obedo tek me paro ni en bi rwate obino konyo jo Protestanti i tic man. Ngat mane ngene maber maloyo laloc me Papa kit me tedo kwede jo ma pe winyo cik me kric?

Kanisa Katolika me Roma, kede yomere weng pa en mapirek piny i lobo weng, obedo dul madit acel ma tye i wang loyo pa kom pa Papa, kede ki yubo ni obed me tic me mito pa kom pa Papa. Milyoni me jo ma cwako Komunio pa en, i piny weng pa lobo, gicoyo gi ni myero gitiyere me luwo Papa. Pek obedo me piny-gi onyo goromenti ma gitye iye, ento gi myero paro ni twero pa Kanisa tye malo ikom weng. Ka kadi giywako lagam me yaro atir bot goromenti, ento i buto tye lagam me winyo bot Roma, ma kobo gi ki lagam weng ma tye kiny marac ikom mito pa en.

Kit ma otime con tero adwogi pi tim bene ma en otimo ki ngwec kede pe giko me keto iye tic pa pinye; ci ka onongo ocako nongo kabedo, obedo ka medo jami ma en mito, kadi bene ka obalo lati rwot ki jo. I higni 1204, Papa Innocent III okwanyo ki Peter II, rwot me Arragon, lagam mapire tek man: “An, Peter, rwot pa jo Arragon, awaco kede agami ni abed kare keken tye ki yie matwal kede aluwo rwoti-na, Papa Innocent, kacel ki jo ma bi cako kabedo i Katolika pi en, kede Kanisa pa Roma, kede ki yie matwal me gwoko piny-na i luwo ne, ka agengo yie pa Katolika, kede aturu bal marac me heretika.” - John Dowling, The History of Romanism, b. 5, ch. 6, sec. 55. Man rwate ki lok ma gicako pi teko pa pontif pa Roma “ni tye ceke pi en me kwanyo woko ki kabedo rwodi madit me lobo” kede “ni twero me weko jo piny woko ki luwo gi bot ladit me lobo mape atir.” - Mosheim, b. 3, cent. 11, pt. 2, ch. 2, sec. 9, note 17.

Wek iparo ni, cok pa Rome en aye ni pe oloko keken. Yore pa Gregory VII ki Innocent III kombedi en aye yore pa Kanisa Katolik me Roma. Ka obed ki twero keken, obinoketo gi i timo ki cwiny matek tutwal kombedi calo i kare mukato woko. Jo Protestant pe ngeyo maber ngo ma gitye katimo ka gimenyo cwako kony pa Rome i tic me yweyo Sande ki malo. Kun gitye kagwoko cwiny me poko tamgi, Rome tye kagamo dwogo keto twero ne odoco, dwogo lobo ma loyo ma ocweyo woko. Ka yore man dong okete i United States ni kanisa romo tic kwede onyo loyo twero pa gamente; ni tim me dini romo keti kwede ki cik pa gamente; i cing me acel, ni twero pa kanisa ki pa gamente myero oloyo omo me cwiny, ci gudo pa Rome i piny man obedo atir.

Lok pa Lubanga omini wa ciko pi peko ma tye ka bino; ka ciko man pe gimako, ento piny pa Protestanti bino ngeyo adaa ngo ma tam pa Ruma obedo, ento dong kare okato woko pi rweyo ki i kakite me mako. En tye ka medo i twero ka mung. Doktirin pa iye tye ka keto poyo gi i ot me cikke, i kanisa, kede i cwiny pa dano. En tye ka yiko ot ma wiye malo kede ma ngur; i iyie pa otgi ma i mung kwero ma con pa iye bin dok citi. Ka mung kede ka pe ngat geno, en tye ka medo lweny pa iye me tyeko tam pa iye ka kare bino me giyo. Gin acel keken ma en mito en aye kabedo me twero, kede man dong kityeko miyo ne. Kare manok, wan bineno kede binwongo i cwiny ngo ma tam pa kit pa Ruma obedo. Ngat mo keken ma ogeno kede ogwoko Lok pa Lubanga, obinongo kweg kede kwero. The Great Controversy, 580, 581.

I mwaka 2016, ki yero Trump, ci jo me lobo ducu ma Biden obedo lami-gi kicwalo yero me 2020; ento mano ngeyo keken bot jo ma tye ki neno 20/20. I rek apar adek, Donald Trump ‘dok cen’ i 2024, ki teko mapol maloyo con, ci cako kete pi kare me golod, kede lweny me Panium i rek apar abic. En ci, Papa Leo obino me keto neno i 2025, Papa maromo adek ma ki kube kwede lweny adek me rek apar tung i apar abic, kede President adek me lweny meno. Papa ki President me acel ki me adek giciko gi calo jo ma gwoko kit macon, ci Papa ki President me aryo obedo jo me lobo ducu. Kwer me acel obedo me mukwongo, kwer me agiki obedo me pire piny; pien kityeko yaro ne i rek apar angwen calo cal ma oketo neno ma i woko me poropheci me nino agiki.

I ceng 31 me December 2023, tic pa malaika me acel, ma kityeko nyuto ne calo tic pa cik me acel, ocako keto kite. Temo me kite onongo obedo pi ni William Miller onongo tye kakare onyo pe kakare i nyuto ne ni en aye Roma ma omiyo neno obed guro i verse apar angwen. Nyuto pa Miller ni Roma obedo cal ma omiyo neno pa poropheta pi kare me agiki obed guro, i kit mogo, en aye ma pire tek i bot ada me kite pa Miller weng. Kit ma Miller otyeko nongo ngec mogo romo keken kwano ki keto lwak me paro ma kigwoko i cawa ne ki kit me bedo ne; ento, i nongo manyen mogo me poropheta pa ne, tye lagam ma piny mapol ni ang'o ma omiyo otyeko nongo ngec pa ne. Ada me kite ma pire ma piny i ngec pa ne onongo obedo nyuto ne ni en aye Roma ma omiyo neno obed guro.

Miller atir nyutu kit ma oyenyone me ngeyo ngo ma "kigolo woko" i buk pa Daniel. Pe keken oyaro kabedo ma onyenone dwoko penyi mamege, ento bene owaco pi ywe cwiny mamege ka onen gin ma wel loyo ma onongo oyenyone. Apollos Hale ocoyo awic i coc pa Miller keken, kede i lok ma bino Hale tye ka nyutu kit ma Miller obedo jwani me lok me anyim. Miller, macalo lamal pa lawi ma oyabo i 1798, obedo cal maleng pa jo ma Daniel oketo gi nyinge "jo ngeyo", ma "gi ngeyo" ka buk "oyabo". Lwak pa Miller ikom kit ma kiwalo ne i kwano Bibul, obedo cal ma kiweyo ki poyo ki En ma loyo gin weng. Pim wii i medo pa Miller, pien en cal pa jo ngeyo ma gi ngeyo medo me ngeyo, kadi pe, calo Miller, gi dwogo ki i otela pa bal.

I dwe me May, 1816, gikelo an i ngec me cwiny, ci aa, lworo marac opongo i cwinya! Awil camo. Polo oneno calo shaba, ki piny oneno calo okutu. Ka mano, an odongo kamano nyaka dwe me October, kun Lubanga oyabo wanga; ci aa, cwinya, ngo ma Mulokozi ma an onwongo aneno Yesu obedo! Richo na opoto woko ki cwinya calo nyutu ma ocwil ki wi an; ci kun, Bibul nen twol atika bot an! Gin weng owaco pi Yesu; en tye i pot pot weng ki i rek rek weng. Aa, ceng'eno obedo ceng ma ber atika! Adwaro wot odiret i gang polo; Yesu obedo gin weng bot an, ci apoyo wii ni ami ngat weng oneno ne calo ka an oneno ne, ento atero.

I kare me mwaka apar aryo ma an onongo obedo deist, an onongo akwano lok me con weng ma an twero nongo; ento kombedi ahero Baibul. En onwongo oyango ikom Yesu! Ento pud tye gin mapol tutwal i Baibul ma pe rweny bot an. I 1818 onyo 19, ka an tye ka waco ki omara—ma an onongo adonyo onen—ki ma onongo ogeno ki owinjo lok ma awaco ka an obedo deist, en openyo, i kit ma ling: “I paro ngo ikom coc man, ki man?” kwayo ikom coc ma con ma onongo apoto ka an obedo deist. An angeyo ngo ma onongo mito, kede awaco ni—“Ka imiya kare, abi waci purogi.” “Cawa adi imito?” “Pe angeyo; ento abi waci,” awaco; “pien pe atwero geno ni Lubanga onwongo onyuto nyutu ma pe romo ngeyo.” Kineno, aketo wii me peko Baibul na matek, ka angeno ni abiro nongo ngo ma Laro Maleng onongo tami. Ento piny ki kare ka aketo wii man, tam obino bot an—“Ka i nongo coc acel ma pe itwero ngeyo, in itimo ngo?”

Kit man me kwano Baibul dong obino i paro na:- Abicako kwanyo lok me pot buk macalo eni, abirimo gi i Baibul weng, ka apongo ngec me lokgi ki yore man. An ne anongo Concordance pa Cruden, [ma apongo i 1798], ma aparo ni en maber loyo weng i piny; ento abikayo mano kacel ki Baibul na, abibedo piny i mesa me kwano, abikwan peke gin mukene weng, makato ki gazeti matin keken, pien abiko cwiny ni anywako ngec ikom ngo ma Baibul na nyuto. Abicako ki Genesis, ka akwan poc poc; ka aneno lok ma pe anyang ae, abiyiko i Baibul weng me nongo ngo ma en nyuto. Ka atyeko yiko Baibul ki yore man, o, adiera onen calo lamer ma ber ki ma loyo! Apongo gin ma abedo yaro botu. Acwinya ocweo ni cawa abicel ogiko i 1843. Dong abito i nino 2300; gi ocwalo an i tyeko paro maromo acel keken; ento pe anongo paro me nongo kare ma Jwokony bino, ki pe anywako geno ne; ento lamer ocweyo an matek, macalo ni pe an ngene ngo me timo. Kombedi aporo ni, aketo “spurs” ki “breeching”; pe abi woto anyim Baibul, ki pe abi kare i nyuma ne. Gin weng ma Baibul kweyo, abi mako pire keken. Ento pud bene ne tye lok mogo ma pe anyang ae.

Mano keken ikom yore mapol pa en me kwano Bibil. I kare mukene, o nyutu yore pa en me cobo ngec pa coc ma tye i wang wa—ngec pa “the daily.” “Acano piny,” owaco, “ki pe anongo kit mo mukene ma onen kwede, ka ento i Daniel keken. Ento an akawo lokge ma tye ka kube kwede, ‘kwalo woko.’ ‘Obikwalo woko the daily,’ ‘ki cawa ma the daily bikal woko,’ etc. Acano piny, ki aparo ni pe abinongo lacer i coc; me agiki, abino i 2 Tesalonika 2:7, 8. ‘Pien piri me tim marac dong tye katic; ento en keken ma kombedi gudo, obedo ogudo, nyaka kicwalo woko ki yo; ci dong eka en ma marac binyut piny,’ etc. Ka abino i coc eno, o, kit ma adada onen lacer loyo ki ber madit! Kany keken tye! en aye ‘the daily!’ Ber, kombedi, Paul mito nyutu ngo con ‘en ma kombedi gudo,’ onyo ‘ma gudo’? Kube ‘dano me lacam’ ki ‘gin ma marac,’ ‘Popery’ aye ma kityero bedo. Ber, ngo ma gudo ‘Popery’ wek binyut piny? En aye ‘Paganism’; ber ento, ‘the daily’ myero nyutu ‘Paganism.’ Apollos Hale, The Second Advent Manual, 66.

Lamal me pore pa Miller, ma kiwal ki dano kacel ki pa Lubanga, tye i rekod. Rwate ma onongo tye kwede i cawa macon omwoyo, ci paro ma obino iye obedo dwon pa malaika Gabriel, ma Sister White kinyutu ni “line upon line” en malaika ma dok-dok olimo Miller. En onyutu “seven times” calo ngeno ma acel pa en, ci dok onyutu “2,300” calo lunyik ma aryo me “seven times”, pien gin aryo gu otum i 1843 (macalo yie ma en onongo tye kwede i acaki). Poropheti aryo magi obedo “alfa” ki “omega” me ngeno pa en, ci i yore me poropheti ma rwate kwede Miller gu onyutu bal ma obino kete ki Samuel Snow ki kwena me “Midnight Cry” ma ocako “seventh-month movement.” Wot pa “Midnight Cry” obedo “seventh-month movement” ka owuoko ki “Exeter camp meeting”, pien onongo tye kinyutu obino pa Rwot i nino me 10 pa dwe me 7, ma i 1844 ocwene i 22 me October.

Bal ma oyubo keto teko pa malaika ma aryo, kineno calo ngec ma con pa Miller ni "kare abicel ki aryo" ki "mwaka 2,300" gityeko giko kacel i 1843. I coc man, pwonya ma mede ma kicano tye ikom kit ma Miller otyeko nyutu Rome calo cal ma oketo lok me neno. Jopwonya pa gin mukato me Adventist ginyutu ni ngec weng pa William Miller ikom lok me nyutu giketo i kom nyutu pa en ikom twero aryo me balo piny. En onwongo onyutu ni twero aryo magi obedo Rome ma pagan ki Rome pa Papa, ki oneno twero aryo magi i 2 Tesaloni ka otyeko nongo ngec ni 'daily' i buk pa Daniel obedo Rome ma pagan. Pat weng me lok pa nyutu ma Miller oketo woko, ma Sister White ominwa ngec ni malaika gicito iye ka i ka, giketo i kom ngec pa en ni Rome oketo lok me neno. Weng!

Chak ki December 31, 2023, Simba me dul Juda tye ka yabo Nyutu pa Yesu Kiristo. I kare meno, temo ma i piny ocako, ci otyeko ka Pope me acel ma aa ki United States ocako lwakone i May 8, 2025. I kare meno, temo me Ot pa Lubanga ocako.

Wa bi mede ki gin magi i coc ma bino anyim, ci wa bi tiyo kwede higa “250” macalo ratiro me yaro adier tam wa ni yaro ma oketo twolo otum ki Paapa ma tye kombedi.