I 2026, Trump obin me yweko "250" higa pa Amerika, dong rwate ki "250" higa ma cako ki 457 BC kany otyeko i kare pa Antiochus Magnus, i gin matime i kin lweny Raphia ki lweny Panium. Ka "250" higa otyeko, Antiochus Magnus obedo i 207 BC, higa 10 i agiki lweny Raphia, ki higa 7 i anyim lweny Panium. Lamal pa "250" higa bene rwate ki kare pa higa "250" me Roma ma pe yie, pien i higa 64 Nero ocako lunyodo jo Kristiani, ki higa "250" malubo, i cik pa Milan i 313, Constantine Madit oketo yie pa Kristo me tye ki cik, ki lunyodo otum.

Donald Trump gitye ka ngeyo maber pi tami ne me doko America madwong doki; en aye nying me jo ma gilubo ne—MAGA. I poropheti ki tito Trump calo Constantine the Great, Antiochus the Great; ci, i nukuta manok me Daniel apar acel, kimiyo en calo Cyrus the Great, Xerxes the Great, ci bangdano Alexander the Great. Ki cik pa Cyrus, Darius ki Artaxerxes i 457 BC nyutu i lok me Panium tye higni 250. Giko me higni “250” tye i macego iyie Raphia ki Panium, ci 2026 bene tye i macego. 2026 obedo macego me kare me aryo me kom pa Trump. Higni “250” me balo pa Nero kelo cik ma giko balo jo Kirisitiani. Rek pa Nero obedo rek me macego i yore adek me higni “250” ma ki tito kwede nying pa Cyrus, Nero ki Trump.

Cyrus ocwalo cik me acel, ki Artaxerxes ocwalo cik me adek. Cyrus en obedo malaika me acel, ki Artaxerxes en obedo malaika me adek. Aparo ni abi tiyo kwede Cyrus calo alama pa cik adek weng ma kacel nyutu 457 BC.

Cyrus cako rek me hinyi "250" i hinyi 457 me anyim Kristo, ma ojuko i kit ma otime pa Panium, ma en kit ma otime pa Antiochus the Great, ma en Donald Trump. Panium obedo coc ma anyim cik me ceng abicel. Cyrus nyutu cako pa rek me hinyi "250" i kit ma otime, ma nyutu lar pa Republican pa nyama pa piny; bende Cyrus nyutu cako pa rek me hinyi 2,300 i kit ma otime, ma nyutu lar pa Protestant pa nyama pa piny.

Nero cako rek me gin matime ma nyutu persecution matero i compromise. Pe calo Cyrus ki United States me Amerika ma nyutu rek ma tyeko i tung me kare me porofetik, rek pa Nero tyeko ki cal me kare me compromise ma tye ka yubo yot yot, ma kicako ki Edict of Milan i 313, ci eka Sunday Law me acel i 321, ma ci kiluwo i 330 ki nyig Rome i tung me East ki West. Constantine kinyutu i kare adek weng magi. I rek pa Nero, ki 313 dok i 330 obedo higa 17. I rek pa Cyrus, ki lweny me Raphia i 217 BC dok i lweny me Panium i 200 BC, bene obedo higa 17.

I chapta apar acel me Daniel, Artaxerxes obedo cik adek. Cik adek nyuto Malaika adek ki cik me Sunday. “250” mwaka ma cako ki 457 ki cen bot Kristo, ki “250” mwaka ma cako ki 1776, gin aryo dong giko i tung me gin matime ma tye ka time mapud piny bot cik me Sunday me vers apar abicel. Chapta apar acel keto vers ma, me agiki, ginyuto gin matime me 1989 i vers apar, ki gin matime me lweny pa Ukraine ma ocake i 2014, ma nyutu i vers apar acel, ci bang eno Trump dwogo pi cawa me aryo i 2024, macalo ma nyutu i vers apar adek, ci vers apar angwen nyutu 2025, ka Paapa ma acel ki i Piny ma Lamal tye ka keto vijon pa woko.

Daniel 11:40 otime atir i 1989, ka kibalone woko Soviet Union kun kube ma i mung i tung John Paul II ki Ronald Reagan. Kube ma i mung meno i kare me agiki i 1989, ocoyo calo kube ma oyab i agiki pa kare me laporopet ma ocako i 1989. Kube ma oyab meno en aye ma weko lok me neno obed atir.

2026 obedo agiki pa ‘mwaka 250’ me hitori pa porofeti, kare ma ocako ki mwaka 22 ma ocako i 1776 nyaka kare pa agiki i 1798. Mwaka 22 me cako pa hitori meno ocokke ki hitori pa mwaka 22 me 9/11 nyaka 2023. I agiki pa mwaka 22 i 1798, buk pa Daniel otyabo lacim; ci i agiki pa mwaka 22 ma ocako i 9/11 ma ogiko i ceng 31 me December, 2023, Leŋ pa dul pa Yuda ocako yabo lacim pa Kwene pa Yesu Kristo.

Lok ma ki yabo woko i agiki me mwaka 22 i 1798, kicweyo iye piny i 1831, ma obedo mwaka 220 inyuma pa yaro me Bibilo me King James i 1611. Ki 1798 dok i 1831, Lok me porofetik pa Lubanga kiyabo piny piny. I 1831 obedo dong i lwak me piny, ci laco ki dako romo bedo ki kom pa lok ma ki yabo woko i 1798. Ci i 1840, "tim mukene ma rwate," macalo kit ma Sister White oyaro ne, otime ka porofesi ikom Islam otyeko timore.

Cako ki tyeko pa kare me higa 22 (1798) ci ocito i tyeko pa kare me higa 220 (1831); kimiyo cal me kare me yweyo lacim pa lok. Cal eno tye ki alama me yoo ma ka lok ni kiketo i kit me cik, ci lubo ki alama me yoo mukene ma nyutu lok me cwalo ma pud pe otime, ma i anyim kityeko pur odoco, ma ka i anyim otimo calo ma kicwalo, kelo alama me yoo ma nyutu cako pa “nyutu ma lamal me teko pa Lubanga.”

Kare me mwaka 22 i agiki pa luyot ma ocako i 1989, ocako ki 9/11 nyo 2023, ka poropheti dok ki yweyo. Poropheti eno myero ocakke kare me ngec ma mede, ngec ma bino temo ki yiko dano, pien jo mapol ki lwongo gi, ento manok ki yero gi. Bino bedo kare ma ki keto kwena i wang lobo. Kwena bino tye ki kit pa kwena ma ki coyo dok ki poropheti, kede bino bedo dok tye ki lok ma nyutu mabiro. Ka lok ma nyutu mabiro ma ki keto i wang lobo dong otimo, kwena bino medo twero calo kit ma gin mukato pa 1840 ki Pentecost nyuto.

Kun giko pa Soviet Union i 1989, Daniel 11:40 kiyabo lacim; ci i 1996 kwena me Daniel 11 kiketo bot lwaci. Mwaka 1996 obedo higa 220 i piny ki 1776, ma pe keken ocako higa 22 ma ogiko i 1798, ento bene ocako higa 250 ma ogiko i 2026. Tung pa Republican obino i kare me acer i midterm me polityik pa 2026, ci tung pa Protestant obino i 2026, ma en giko pa higa 30 ma ocako ki gwoko kwena i yubu atir i 1996, ma kiyabo lacim i kare me agiki i 1989. Yesu jwijwi yaro agiki ki acaki, pi mano 2026 obedo mwaka ma obi gwoko i yubu atir kwena me ‘Midnight Cry’ ma kiyubo atir, piny ki higa 30 i kare ki lwoyo yubu pa kwena ma kiyabo lacim i 1989 ma kigwoko i yubu atir i 1996.

Rek me mwaka "250" ma cako i 1776 kelo i 2026, ma obedo midterm pa Donald Trump, i anyim pa lweny me United States ki Rasha, ma cako ka gi weyo punda ci Islam doki ogoyo lweny i United States calo kit ma otimo i 9/11.

Rek me mwaka “250” pa Nero obedo rek ma i tung pa rek adek, i kit me histori ki me porofesi. Man nyutu ni rek pa Nero obedo malayika me aryo, ma en temo me aryo ma oyab teme me adek. Temo me aryo eno en temo me cal pa Beast, ma tye nyutu keto anyim anyim me cok pa kanisa ki gavumenti, ma kiloro ne ki cik pa Milan i mwaka 313, ma con okelo bot cik me Sande me acel i 321, ci dok okelo bot ogoro pa piny ma kare weng oyab i dung cik me Sande, calo kit ma kinyutu iye gin matime me 330.

Cik me Milan i mwaka 313 nyutu cako me keto rwate bot Kanisa ki Lwak i United States, ma piny piny lwayo i Cik me Sande ma i coc namba 16. Tic meno ocake i 9/11 ki Patriot Act, ento i fractal, i agiki me kare me godo, Patriot Act ki Cik me Milan ginyutu calo tic acel ma ocako kare me yubo keken ma tye ka ngwec ngwec, ma lwayo i Cik me Sande ma dong obino cok-cok. En aye acel i dul me tic me porofesi ma pire atir kelo Kanisa ki Lwak kacel i United States, kede i agiki lwayo i Cik me Sande.

Cik ma kicweyo i Milan i mwaka 313 tye keken ki gin magi i coc me gin matime; pien pe obedo cik acel keken, ento obedo dul me barua mapol ma oa bot Licinius, rwot me Rooma me ceng. Rooma me ceng i kare meno pud tye ka tutwal i upagani; ento Constantine obedo yawo piny mamegi me otur bot Bukristu. Kigamo en keken obedo i dwe me Febwali, i mwaka 313, i kare me konferens ma kun Licinius bene omako dako ma gi nyutu ki Constantine i lacoo onyo i min acel, me keto rwomgi maber. Barua pa Licinius ma kicwalo i but me ceng me diro me Rooma ocweyo twero me lamo bot jo Bukristu ki jo weng, kacel ki dwogo jami pa Bukristu ma kikwanyo woko.

Cik pa Milan ogiko higni "250" me laro, kede en tye ka nyutu kare ma iye twero weng ma cik en nyutu gin bityeko kwany woko ki bot Kristiani manok manok, ka piny tye ka woto ki Trump i bot cik me Sande ma tye ka bino cok.

Ka ngat ma kwano obedo mito ngeyo yore ki kit ma bi tic kwede i lweny ma bino oyot, pe mito mukene; myero keken onyutu rekod me yore ma Roma otyeko tiyo kwede pi agiki acel i kare mukato. Ka obedo mito ngeyo kit ma Papisti ki Protestanti ka gityeko rwatekko gibitiyo kwede jo ma giyeke dogma gi, mii oneno chuny ma Roma otyeko yaro bot Sabat ki jo ma ogwoko en.

Cikke pa rwot, kacoke madit, ki yubu pa kanisa ma kicwako kwede twero me lobo, gin aye tung-tung ma kelo ni leme pa jo ma pe geno orwenyo kabedo me rwom i piny pa Kristiani. Tim me piny weng ma acel me yiko gwoko Sande obedo cik ma Constantine owere. (A.D. 321) Cik man ociko ni jo ma tye i taun obed i kuc i ‘ceng ma giyaro maber pa Ceng,’ ento ogamo jo me gweng me medo tic me pur pa gi. Ka en bene calo cik pa jo ma pe geno keken, rwot madit oyiko ne ka en dong ocako akwako Kristiani i nying keken.

Namba "25", ma obedo taiti pa "250", nyutu dwogo-wic kacel ki yiko. Jolube "25" pa Laodicean Adventism ma gicobo wi piny bot ceng i Ezekiel diro 8, giyik ki jo ma kigi-seal i diro ma lubo kun kene, kede Sister White nyutu maber ni “sealing” me Ezekiel diro 9, obedo “sealing” me Revelation 144,000. Jo "25" meno gin keken taiti pa "250" jo pire-tek, ma orwate iye dwogo-wic pa Korah, Dathan, ki Abiram. Sister White kigenge ni pe oweko dul me General Conference me 1888, pien Gabriel owaco bot ne ni myero obed piny ka cono dwogo-wic me Minneapolis, pien en obedo dwogo pa dwogo-wic pa Korah. "250" obedo cal me dwogo-wic ki yiko. I Matthew "25" tye tamo lok adek ma waco pi yiko pa jo marac ki jo ma wic-ber. Le pa Republican ki pa Protestant duto gitye i kare me temo ma kinyutu calo dul angwen, kacel jo me lagam ki piny ma jo me lagam kiketo gi iye, giyaro i kare acel keken.

I mwaka 250 pa le pa lobo, ma obedo lwak me rwot ma namba 6 i unabi pa Biblia, kede obedo United States, rek pa Nero nyutu cik, macalo ma kiloko ne ki Edict pa Milan, ma nyutu cako me bedo me lweny me cik ma tye ka dongo ki dong, ma tyeko i cik pa Sande i mwaka 321, kede kelo kare ma tyeko i 330, kun lobo weng kiyubu woko i dul aryo, ma kityeko nyutu calo east ki west. Kare me mwaka 9, ki 321 nyo i 330, bende obedo nino 7 me Tabernacles, ma cako ki cik pa Sande me 321, kede otum ka Mikael ochung, kede kare me tem otum i 330.

Weyo ngec ma kit me acaki me Millerite, ma waco ni en Rome ma omoko lamal, obedo ojuki i tem ma kit me acaki ma obino i nino me 31, dwe Apar aryo, 2023, ki otum ka pope me acel ma aa ki Piny ma Malu kityero i nino me 8, dwe Abic, 2025. Ada me kit me acaki ma omiyo William Miller ongiye ni Rome obedo cal ma omoko lamal, en ada ma, ka iyweyo, kelo bwola ma tye tek. Ojuki i tem me acel kelo bwola ma tye tek me Thessalonians, kede tito ni jo ma jwang ma pe ngeyo—pe hero “Ada.” Weyo cal ma omoko lamal ma i woko obedo weyo tem ma kit me acaki, ma en tem me acel i tem adek. Sister White oketo tem me acel i cawa pa Kristo rwate ki kwena pa Yohanna Batisita. Onyutu ni jo ma oyweyo kwena pa Yohanna, pe gibed ki ber ki lok me kube pa Yesu, kede pe ginywako neno lok pa kit me tic ka Kristo owuoko ki i Paco me woko odwogo i Kabedo Maler.

En oketo yore me tem ma odongodongo rwate kwede kare pa jo Millerite, kede tito ni jo ma okwero kwena pa malaika ma acel obedo rwate kwede jo Yahudi ma okwero kwena pa Yohana. I rek me gin ma otimore con keken, jo ma pe gutyeko tem ma acel pe ogamo ki yore me anyim, ki gi obedo ojeno bot lok me dispensation pa Kristo. Jo ma okwero kwena me 9/11 pe onongo twero neno ni Kristo ocako yubu jo matye kwo. Jo ma pe gibedo kwede i tem me tung me 2023 pe gibineno lok me kato pa kanisa ma tye ka lweny bot kanisa ma oloyo. Jo ma okwero tem mo keken i tem me tung magi gepoto i "ocel ma opong woko." Ka maono pe tye, jo gepoto i ocel ma opong woko, ki Rome aye oketo nuru pa maono ma i woko. Adwogi man twero ngenyo i papa adek ki rwategi bot presidente adek ma tye ka cungi i lweny adek me cital apar, apar acel, ki apar abicel me Daniel apar acel.

Rek ma i woko me higa “250” pa Cyrus, ma otum i 207 BC i tung cen me kare me higa 17 ma kimark ki lweny me Raphia dok i lweny me Panium, okete rwate ki rek me higa “250” ma ocake ki Nero ci otum ki Edict of Milan i 313; ci kinyutu kare me higa 17 pa Constantine Madit. Donald Trump tye ka bedo calo Antiochus Madit i 207 BC ma obedo 2026, ki bene tye ka bedo calo Constantine Madit i 313, i cako me kare me tem pa cal me lec. 4 July, 2026 Trump ka Antiochus ki Constantine tye ka miyo America “madit.” Trump obedo ma adek i bot presidente adek ma okete rwate ki lweny adek me ribe 10, 11 ki 15. Reagan ne obedo ma acel i bot gin adek meno, ci Obama ne obedo ma i tung cen. Presidente adek meno gitye ki kite me “truth,” ci Reagan ki Trump ginyutu pe ma acel ki ma adek kende, ento “alpha” ki “omega.”

Kica me janabi pa pulezidenti acel acel en ni: ka gitye i teko, gibedo i kwer ki Paapa me cawa. Reagan ki John Paul II gikwero kwer i mung, ka gikobo piny Soviet Union i 1989, i tyeko pa cital 10 ki 40 i Daniel 11. Obama, pulezidenti me globalist ma woke ma i tung Reagan ki Trump, obedo ki rwom i ngec me filoosoofia ki Paapa Francis ma woke. Kwer pa Trump ki Paapa Leo tye yabe me dano weng neno, kede i 2025 Trump kicako ne me pulezidenti, ki Leo bene kicako ne me Antikristo. Rwom me loyo pa pulezidenti ki paapa kityeko yerone ki Jezebel ki janabi pa Baal. Rwom me politik pa pulezidenti ki paapa kityeko yerone ki Jezebel ki Ahab. I yero mo keken, Jezebel obedo ladit.

Ka wa aa piny ikom peko me agiki, en gin ma tye ki tutwal madit ni rwatte ki acel bed i tung latic pa Rwot. Piny opongo ki pe kuc, ki lweny, ki bedo pe rwatte. Ento i wi acel—twero pa Papa—dano birwate me gonyo Lubanga i cingi pa laladwogi ne. Rwatte man gin kiyito matek ki ladwogo woko madit. Ka tye ka yenyo me rwato laticge i lweny ikom atir, obicak tic me yubu ki poko jo ma gwoko atir. Koyo, paro marac, ki waco marac, en aye otero gi me kelo kube ki yubu. Adwogi, volumu 7, pot karatac 182.

I kare man, ka richo tye ka loyo, kanisa pa Protestanti ma gi yweyo woko, “Eyo meno Rwot owaco,” gibino odonyo i kit ma pe rwate. Gibino lube ki piny. I gepoko pire-gi ki Lubanga, gibino temo me lokeo bwongo kacel ki yweyo ki Lubanga obed cik pa piny. Gibino timo tic bot ladito pa piny me cweyo cik me dwoko bedo loyo ma oceto woko pa dano me richo, ma obedo i Templo pa Lubanga, ka nyutu pire ni en aye Lubanga. Yore pa Roman Katoliko gibino i lubo pa gamente. Kwer pa adwogi pa Bibil dong pe gibino weko ne ki jo ma pe gi lokeo cik pa Lubanga obed yore me kwo-gi. Review and Herald, December 21, 1897.

Porofet marac pa Baal gudo i mesa pa Jezebel. Jezebel onongo obedo Kwin, ki porofet gubedo porofet pa en. I namba 40 me Daniel 11, kiketo Reagan calo "chariots" ki "horsemen," nyutu pa teko me lweny, ki "ships," nyutu pa teko me ekonoomi. Ento, i namba man, papasi en aye "Rwot" me tung acaki. Pi lok me porofesi, Reagan onongo i piny i kom Jezebel. I kare eno, piny weng onongo nwole "beast," pien Paapa John Paul II onongo tyeko yilo piny weng loyo Paapa mo keken. Malachi Martin, lami buk me Jesuit ma ngene maber, ocoo pi Paapa John Paul II i buk mamegi, Keys of This Blood. Gin ma buk ocako kwede ne ni, i cawa pa John Paul II ki Reagan, piny onongo tye i lweny me ter piny ma gikayo adek: papasi, United States, ki Soviet Union. Martin ogamo ni papasi bi loyo i lweny en. Alianzi me mung ma tye ikin Reagan ki Antikristo opwoyo waci ni tic me yubo "deadly wound" pa papasi ocako, calo kit ma kityeko nyuto i namba 40 ki iyi dok cen i Daniel 11. Buk pa Martin oketo dok cen dwaro ma papasi odiiyo loyo cawa mapol—me loyo Amerika ma Protestant. Rwate pa Reagan me loro wang i adwong ni Paapa en aye Antikristo me porofesi me Baibul, calo ki waci mamegi keken, onongo obedo i kom keto mape kakare, pien otyeko keto Soviet Union calo Antikristo me porofesi me Baibul.

Jogi ma tye ki peko i ngec gi pa lok, ma pe gineno tiend Antikristo, atir gin bi keto pire kene i tung pa Antikristo. Kress Collection, 105.

Reagan obedo acel me i presideni aboro ma kityeko nyutu i vas me acelo me Daniel apar acel, kede bene obedo acel me i adek i bot gi aboro magi ma tye ki kube porofetik ki Antikristo. I cal me kwer adek pa Reagan, Obama ki Trump, alama pa 'truth' twero ngeyo. Reagan, ka en acel, omiyo cal pa agiki; kede gin ma oromo pa Reagan ki Trump tye mapol tutwal ki ma lamal. Alama me yo ma i tung i tung adek, ma kicano nyig me Ebru 'truth', en woro, ma i kede presidensi pa Obama obedo cal ma pire tek pa woro. Dwe me May 8, 2025, pi kare me acaki, kiketo Papa acel i kom can ma obino ki i United States, ki kube me mung pa Reagan odonyo i kube ma oyabe piny pa Trump. I 2025, Papasi oyabe piny ki keto i kom can Papa acel ki i piny ma ber tutwal me United States, gin keken ma obedo mito kwanyo iye i lweny pa en ki 1798. Gin ma odong me yubu pa Malachi Martin me pong woko en 'cik me Sande', kama kube me adek pa dragon, beast ki lanen mape adier kiketo piny.

Ki cik ma kiyubu me cako kit pa Paapasi, ma peko ki Cik pa Lubanga, lobo wa bi yweyo woko kwede pire keken ki bedo atir. Ka Protestantism ogudo cing pa en i woko lac madwong me ngolo cing pa twero pa Roma, ka ogudo cing i woko goro mapiny me konyo cing ki Spiritualism, bene, i lwak pa kobo pa gin adek man, lobo wa obako woko pirinsipo weng pa Konsititueshon ne calo gamente me Protestant ki me Republika, ci obedo yeko yoo me yubu bwola ki boko cwiny pa Paapasi, eka watwero ngeno ni cawa obino pi tic ma lamal pa Setan, ki ni agiki dong obino macok. Testimonies, volume 5, 451.

I ceng 4 me July, 2026, Trump mito me miyo cawa pi higa 250, kun ocung i tung acaki pa tedo pa lobo ne. Tung acaki meno obedo 207 BC, i tung acaki ikom lweny pa Raphia ki lweny pa Panium. Tung acaki pa higa 17 meno bene nyutu cako pa higa 17 pa Nero ma nyutu higa 313, ki keto kacel kacel cal pa lebi me kanisa ki telo pa lobo ma kelo bot cik me Sunday pa 321, ki pa gere 16. Kare meno ocake i 313 ki nyom pa East ki West, ma kiloro ki nyako pa dako pa Constantine me West, ki Licinius me East. Kare ma ocake ki nyom pa East ki West otum ki gonyo woko onyo yweyo nyom woko pa East ki West. Alama me yo ma i tung acaki obedo cik me Sunday ma acel.

Reagan, Obama ki Trump gi kitero ki kit lanen pa yore adek me Lok Maber ma pe kato, ma kityeko nyutu ki calo malaika adek i Buk me Revelation apar angwen. I kare me cing pa Obama, ma en yoo aryo, nitye ki pope aryo. Francis, pope ma woke, omede Joseph Ratzinger (ma lacen obedo Pope Benedict XVI), ma otimo tic calo ladit pa Congregation for the Doctrine of the Faith (CDF) ki 25 November 1981 nyaka yero ne calo pope i 19 April 2005. Ratzinger ogiko tic, ki Francis ocako cing ne, ci mano omiyo i kare me cing pa Obama obedo ni tye ki pope aryo.

Gi waco ni Obama obedo kacel dano ma mito mon ki dano ma mito lawote, ki obedo cal pa Nabi ma pe atir pa Protestant Amerika ma ogolo woko yie; ka bene en obedo Musulum, ma keken aye dini pa Nabi ma pe atir Mohammed. Obama obedo lami pa kit me politiki pa piny ma lamal — Nabi ma pe atir me Revelation apar abicel — ento cwiny pa politiki mamegi onongo rwate ki jo me piny ducu — the globalists — the dragon. I poro pa lok me nabi, Obama obedo calo dano ma tye ki cwiny macok ki macok, nyutu dini aryo ma pe atir, yore me mito pa cwe aryo, ki kit me politiki aryo; ki i cing rwotone, ne tye ki Antikristo aryo. Ka obedo i yore me mito pa cwe, onyo rwate pa politiki, onyo yie pa dini, Obama ocweyo cwiny me bedo i mung i but moko weng me gin meno. Jo mogo giyaro nyinge ni, “Obama the Divider,” pi temo ne me yabo jo Amerika me weko gi bato kene, gin bene nen i yie pa cwiny mamegi, pa politiki ki pa dini ma en ogobo gi i mung.

Antikristo mukwongo i cawa me loyo pa Obama otiyo kaka ladit pa Congregation for the Doctrine of the Faith pi mwaka 24 mapat ka obedo Papa. Congregation for the Doctrine of the Faith obedo nying manyen pa gin ma con kityeko lwongo “Office of the Inquisition.” Gonyo me kare pa Obama rwate kwede namba “13,” i lok me Ebru “truth” ma tye ki lakit mukwongo me alfabet me Ebru (Reagan), lakit me 13 (Obama), ki Trump lakit me 22. Adada, Inquisition obedo cal me gonyo. Papa Benedict oweko kom rwot ne bot Francis i 2013, i cawa me loyo ma schizophrenic pa cal pa lanen ma bur pa Islam ki Protestantism ma oweko yie.

Kare aryo i lok maber ma pe giko en tem me wang neno, ki gin ma itwero neno i rwate ma tye ikom Obama ki pope aryo, obedo rwate ma tye ikom lugoro ma ki yaro ne ki Kabedo me Inquisition, kede gicweyo cwiny pa jo me piny ducu i pako Min Lobo, calo ma ki yaro ne ki pope ma ‘woke’. Yie pa Obama ma Musilimu nyuto mino cwiny pa piny ducu ma Islam okelo, kede pe otwero tyeko latira ma ki yaro ki nying ‘Protestant’ pa Protestantism ma oremo yie. Protestant bedo ngat ma myero ogamo Rome, ento pe mo keken myero opobo wi piny bot Rome.

Paapa ma acel i gin pa paapa adek opongo ngec i bot lobo weng ni ogeno ni en "Paapa maber" me poropheti me yiko pa Katolika pa Fatima. John Paul II ogeno iye keken ni en "Paapa maber" pa Fatima, ma ogeno ni i agiki obedo rwot pa lobo weng ki lawi me otum, ka lweny me tung adek i kin papasi, United States, ki jo me lobo weng ogiko.

Purezidensi ma tye anyim nyutu: kit pa jo me lobo weng pa Dragon; kome Islam miyo jo me lobo cwiny guu; ki pe ma Protestantismi ma oswot otimo bedo calo Protestanti. Purezidensi pa Trump ma kigolo kica i 2025 otyeko bedo kacel nining ki Antikristo pa 2025. Keng pa alyansi adek man me Ruma ki Amerika ma Tye Kacel kigolo ki kid i lok mukato pa otyeko me Lweny pa Raphia ki acako me Lweny pa Panium. Nyom pa Piny pa Rwot pa Licinius ki Constantine i acaki me yie 17 tye calo alama pa alyansi pa 2025.

Rwom me 2025 obedo tam ma pe adaa pa nyako apar ma pe pud ocako ki lacoo. Acaki, nyome otim; ci tye cawa me nyutu ma otelo i tib ma aryo pa nyome, kany rwate me nyome otimo, ki cano laro. Tam ma pe adaa pa nyako apar ma pe pud ocako ki lacoo ocako i 2025, ki obino rwate i kare me cik me Sande ma dong obino, ma lok 16 ki 41 pa Daniel 11 nyuto kwede. I nyome ma pe adaa, woro obedo Setani, laco me nyome obedo Papasi, ki dako me nyome obedo Amerika pa Protestanti ma odwogo woko. I lok 14 pa Daniel 11, lacer pa jo Daniel obedo Loma, ma oketo neno. Kwanyo woko nyuto pa William Miller, me wiro Loma cal ma oketo neno, obedo rwate ki kwanyo woko lok pa Malaika me acaki, kede lok pa Yohana Batisita. Ka Antikristo matye kombedi ocako tic i 2025, oketo neno pa Presideni 8, ki okelo rwate me lok 14.

Wan kombedi tye i tem me Yekalo; en obedo tem me aryo ma tye anyim me litmus ki tem me adek.

Wa bi mede gin eni i coc ma obino.