I ceng Julai apar aboro, mwaka 2020, cwiny owil ma acel pa muvimenti pa 144,000 otime. En otime i 'histori ma okane' me vesi 40 pa Daniel chapta 11. Cwiny owil en otime dok piny i 'histori ma okane' meno—histori ma ocake ki poto pa Soviet Union i mwaka 1989. Vesi 41 rwako cal pa cik pa Sande i United States, ma bene rwake i vesi 16 pa chapta meno. 'Yweyo kidoro' pa ada ma cweyo 'histori ma okane' me vesi 40 i mwaka 2023, Daniel oyerone i chapta 12. Chapta 10, 11 ki 12 tye vijon acel keken, ki vijon ocake ki yaro ni Daniel rwako cal pa 'jo ma tye ki ngec' ma gitye ki ngec me lok me porofeci ma i iye ki ma i woko, ma kany rwake calo 'gin' ki 'vijon'.

I higa me adek pa Cyrus, rwot me Peresia, gimoro otyeko nyutu bot Daniel, ma nyinge kiluongo ni Belteshazzar; ki gima obedo adii, entono kare ma kityeko yubo obedo mabor; en otyeko ngeyo gima, ki obedo ki ngec pa neno. Daniel 10:1.

Neno Aryo

“lok” ki “neno” gitye calo neno pa janabi ma iye ki ma ki woko, ci Daniel tye calo jo ma ngeyo weng aryo, pien weng “lok” ki “neno” kinyutore bot Daniel i chapta 10. I chapta meno, i nino me 22, neno pa Kristo i Kabedo Maleng kinyutore bot Daniel. Lok me Lebraniya ma kiloko calo “lok” kiloko ne calo “lok” i chapta 9, kacel kono kityeko rwate ne ki “neno”.

I cako me kwayo me in, cik o aa woko, ki abino me nyutu in; pien in giheroni tutwal; eka ngeyo lok man, ki paro nining. Daniel 9:23.

Lok 'thing' i pot buk 10 en aye lok acel keken ma kityeko dwoko calo 'matter' i pot buk 9, rek 23. I 'vision' me agiki pa Daniel ma tye i pot buk 10 dok oo i pot buk 12, 'thing' me pot buk 11 onyo 'matter' me pot buk 10, duto gi tye kagube ki 'the vision'. 'The vision' en lok me Leb Ebrania 'mareh', ma romo ni 'appearance'. Daniel tito 'visions' aryo i buk mere; ento acel ii gi aryo meno kityeko nyutu ne i kit me 'feminine', ci dok kinyutu ne i kit me 'masculine'. I pot buk 10, rek 1, Daniel tito jo ma gi nongo ngec pa 'vision' me 'appearance', kacel ki 'matter' onyo 'thing'. I pot buk 8, Daniel tito 'visions' aryo ma tye kagube gi kacel. I Leb Munu, lok 'vision' nongo pire tye 8 i pot buk man; i Leb Ebrania, lok aryo ma kityeko dwoko calo 'vision' en 'mareh' kede 'chazon'. 'Mareh' romo ni 'appearance', kede 'chazon' romo ni 'a dream, a revelation or an oracle'. Gin ma tye i lwak me pot buk 8 tiyeto ni ka lok 'mareh' kityeko dwoko calo 'vision', ento en tito 'appearance pa Kirisito'.

Macalo oribo, en obedo “mareh”, onyo “nyutu me nenore”, i Daniel 8:14, ma piro ne tye ni i October 22, 1844 Kristo bino onenore kacel cen i tempol, me tyeko poropheti pa “Messenger of the Covenant” i Malaki gin adek, ma Sister White owaco ni tyeko otime i October 22, 1844. Ka Sister White oyiko ni malaika me Revelation apar, ma oboro piny ki oketo cing acel i piny kede acel i pi madit, obedo “pe ngat mo matidi, ento Yesu Kristo keken”, en onongo tye coyo lamal me yore i poropheti kama Kristo onenore. Man obedo acel i neno pa En mapol. En onenore i dwogo kwo pa Musa, ka malube ki Yuda. Kany en onenore calo Mikael, malaika madit loyo; ento kadi bed ni, man obedo nenore me poropheti. Nyutu “mareh” i chapta aboro bene gityeko loko lebone calo “nenore”, malube ki piro ne.

Onongo obedo ni, ka an keken, an Daniyel, onongo aneno vijon, ka onongo ayenyo ma’ana pa en, eka nen, ocungo anyim an i kit pa dano.

Kit ma gityeko yubo kany nyutu ni lacar Gabriel obedo ki ‘cal pa dano’; ki lok ‘cal’ en ‘mareh’—neno me cal—pa Kristo; pien kaka Kristo gitero ne ki Mikael, lacar madit, kacel ki lacar ma twero madit i Revelation apar, ento i porofetik Kristo romo gitero ne ki alama me lacar, kadong be ki dano. Be obedo Gabriel i cital, onyo Kristo i Revelation apar, onyo Mikael lacar madit, gin keken tero lok; pi mano Sister White rwate lacar me Revelation ki lok ma gin tero, kacel ki jo ma gipolo lok ma lacar tero. Adwogi man obedo madit tutwal, ni i citala adek me pot buk acel me Revelation—citala adek ma gipolo ‘unsealing’ pa Revelation pa Yesu Kristo—mapwod ‘probation’ oceto, pien ‘the time is at hand’, kit me cwalo lok pa Lubanga bot dano kityeko nyutu ne calo: lok aa bot the Father, omii the Son; en dok mii lok bot lacar; lacar dok kelo bot dano; dano dok cwalo ne bot kanisa. Kare keken i kit me cwalo lok man en maleng ki maler, ki loyo maleng ma kigwoko en gitero ne i alama me yo me porofetik ma Kristo onen calo pire kene, onyo kun lacar, onyo kun dano, onyo kun lok. Ka en rwate pire kene i alama macalo mano, en ‘mareh’—‘appearance vision’.

Nyutu pa Yesu Kristo, ma Lubanga omiyo iye, me anyutu bot luticne gin ma myero otime macek; ci ocwalo ne ki malaika ne bot luticne Yohana, omiyo ngeyo iye ki alama: En ma ogamo lok pa Lubanga, kede lagam pa Yesu Kristo, kede gin weng ma oneno. Opong kwo en ma kwano, kede jo ma winyo lok pa poro man, kede jo ma gwoko gin ma kicoyo iye; pien kare ocake. ... Ci owaco bot an ni, “Pe i cungo lok pa poro me buk man; pien kare ocake. En ma pe atir, obed pe atir dok bene; en ma pe maleng, obed pe maleng dok bene; en ma atir, obed atir dok bene; en ma maleng, obed maleng dok bene.” Nyutu 1:1-3; 22:10, 11.

I kit aboro, "chazon" obedo lok mukene me Lebru ma kigonyo calo "vision". Kacel ki "appearance", "marah" "vision" tye ka nyutu alama me yo, kede "chazon" "vision" tye ka nyutu kare me lanabi. Tye ki marom maber me pa Lubanga i lok aryo ma kigonyo calo "vision" i kit aboro, pien lok me Lebru "mareh" bende Daniel otimo tic kwede i kit me dako ne, "marah". I kom "chazon" Daniel owaco ne i yore aryo, ento pe i kom cogo me laco ki me dako, ento ki lok aryo ma nyutu ngec acel; ka gitimo kamano, gimedo ka gimedo.

Chazon obedo "vision", onyo "oracle", onyo "prophecy"; kede lok ma gityeko yiko i Leb muno macalo "matter" onyo "thing" en lok pa Ebru "dabar", ma obedo "the word." Ka gityeko ngeyo ni neno "chazon" bene Daniel oyikone kwede lok "dabar", ci kacel ginyutu "lok me porofeci" pa Lok pa Lubanga. Daniel kare weng rwato "dabar" onyo "chazon" ki "mareh." Ka giyaro ne i kit me porofeci, "lok me porofeci pa Lok pa Lubanga" ma ginyutu kwede "dabar" ki "chazon", ka giketo kacel ki neno "marah" pa oneno pa Kristo, dong itye kede "waymarks" ma lamal pa "histori me porofeci" pa Lok pa Lubanga. Dong ka i medo "marah"—kit pa dako me lok "mareh"—i rek me piro me neno i Daniel, dong itye kede neno me wang kaca pa min bedo kare ki yie.

I neno ma agiki pa Daniel, ma tye i pot-buk adek ma agiki i buk pa en, Daniel nyuto jo me cawa agiki ma gongeyo neno me lanen pa Lok pa Lubanga, ki kit maleng pa alama me yoo maleng ma gicweyo kwede tic me yubo pa jo 144,000; pien gin aye jo ma girwate Lamb kun anyim ka owuo i Lok pa en me lanen maleng. Kun girwate Lamb, en okelo gi i neno me galasi pa Daniel 10:7, kama: onyo gijwogo me kube ii bal, gin gilubore pi kare weng; onyo gipeke i piny, gikwero gi kityo, ki gikwanyo gi twero me waco lok me lanen pa cawa agiki.

Gabriel omiyo Daniel cik ni obed onongo ngeyo “lok” kede “kineno.” Lok me Ebrania ma kiloko calo “ng’eyo” nyutu “yiko i wic.” Daniel, ma tito pi in kacel ki an, lami kwan ma mit, kityeko cwako ne cik ni obed onongo ngeyo yiko ma tye i kin “lok” kede “kineno.” Neno me “chazon” nyutu rek ma i woko pa hitori me porofeti, kede neno me “mareh” nyutu onenre pa Kristo. “Lok” kede “gin” gitye calo acel i lok me Ebrania “dabar,” ma nyutu “Lok.” Yesu en “dabar,” pien En “Lok.” “Gin” kede “lok,” ma ducu gin “dabar,” giketo gi kacel ki kineno pa onenre.

Dabar, ma en lok ki gin, bene vijon chazon me chapta aboro, ki en nyutu vijon me kine me poropheti. Gin acel acel me nyutu meno (chazon, dabar, lok ki gin) nyutu rek me i woko pa poropheti, ki mareh, ki kit pa nyac pa en marah, nyutu rek me iyie pa poropheti. Jogi pa Lubanga me kare agiki, ma ki nyutu i vesi acel pa Daniel apar, ngeyo maber rek aryo pa kine me poropheti: me iyie ki me i woko. I buk me Revelation, rek me iyie ki nyutu ki kanisa abicel, ki rek me i woko ki nyutu ki muhuri abicel.

Ka Daniel oneno rweny pa Kiristo bang bedo pe cam pi nino abicel acel, oneno kit me nyako pa rweny “mareh”. “Mareh” obedo calo “appearance”; ci ka Daniel oneno Kiristo, oneno rweny “marah”; kadi “mareh” obedo calo “appearance”, kit me nyako pa lok acel man obedo “a looking glass.” Sister White miyo wa ngec ni rweny ma Daniel oneno en aye rweny ma John oneno, ci John oneno rweny ka Kiristo tye i ot lamar me i polo.

I cawa ma Gabriel obino, lanabi Daniel pe onongo twero gamo pwony ma dok anyim; ento i higa manok anyim, ka mito nongo ngec mapol ikom gin ma pe kityeko yaro maber, dok oketo cwinya me kwayo le ki wic maber bot Lubanga. I cawa magi, an Daniel onongo atye i piny cwinya pi cabit adek macokcoki. Pe onongo acamo bede ma mit, ranc pe obino i wange, ki mwon pe obino i wange; pe bene onongo anyiko kom an weng. Eka aloyo wange malo, ci aneno ngat acel ma olubo lawote me lineni, ma i twol mamegi kipir gi buloni maber me Uphaz. Kom mamegi bene calo beril, ki wang mamegi calo mere me le ma lic, ki wange mamegi calo lamera me mac, ki cinge mamegi ki cime mamegi calo rangi me parasi ma kigwoyo maber; ki dwon me lok mamegi calo dwon me jo mapol.

Ngat ma onongo onyuto pire bot Daniel en Wod Lubanga keken. Lok tito man rwatte ki gin ma Yohana otito, ka Kristo onyuto pire bot ne i cing Patmos. Kombedi Rwot wa obino kwede lacar mukene pa polo me coyo Daniel gin ma bi time i kare me agiki. Ngec man omiyo Daniel, ci keken kiketo i coc ki lamo pa Lamo Maleng pi wa, ma giko pa piny odonyo i kare wa.

Lok adiera ma madit ma Lacung pa Piny onyuto, gin pi joma yeny adiera calo ka yeny duk ma ocano. Daniel obedo dano ma ladit. Kwo pa en onongo obed i tung mite pa ot pa rwot me jo ma pe yaro Lubanga, cwinya pa en opore ki tic pa lobo ma madit; ento oweyo woko gin weng magi me cweko cwiny pa en ki peko i wang Lubanga, ki yeny ngec ikom dwaro pa Lubanga Maloyo Weng. I dwoko bot lamo pa en, ler ma aa ki ot pa rwot i Polo kimiyo pi joma bi bedo i cawa pa agiki. Ento ki matek mane myero wan wayeny Lubanga, pi oyab wii wa, wek waparo maber adiera ma kimiyo wa ki Polo. Review and Herald, Dwe Ariyo 8, 1881.

Ngat 144,000

Daniel ngolo "gin" ki "yab pa neno", ki lwongo ne Daniel, ki bene Belteshazzar. Loko nying i poropheti nyutu rwom me kica; ka bino kamano, Daniel nyutu jo me kica me agiki, jogi ma obedo 144,000, ma kiteme gi ki "yab pa neno" pa Kricito i Dera. Tem ma eni kelo yweyo me kit aryo pa jo lamo.

Ci an Daniel keken oneno lagam: pien jo ma onongo obedo ki an pe gineno lagam; ento lworo madit omako gi, omiyo gi oroo me giduny pire kene. Daniel 10:7.

Daniel tye ka nyutu maber tutwal tem me aryo, kede tem me Hekalu, ma ocokore ki jo pa Lubanga i kare me agiki; tem ma kitero ikom neno Kiristo i Hekalu ma i polo. Vijon me rek me abiro en aye kit me dako pa vijon ‘mareh’, ma kimego calo vijon ‘marah’. Ka in idwoko vijon pa Hekalu pa Kiristo calo kit me dwoko pa Daniel, gin pa lanabi kede vijon pa lanabi gibi yabe bot in.

Ka kit ma itimo kwede nono acel keken pa ot pa Lubanga me Kristo obedo woto ka i yabo, in idonyo i otum ma pe giko. Temo me ot pa Lubanga, ma obedo temo aryo i yore adek me Lok Maber ma pe giko, kicako ki temo acel ma piny-tek. Lapeny me temo pa piny-tek tye i cing apar angwen me Daniel apar acel, ka Roma kityero pire calo ‘gic pa joo mamegi’ ma keti ‘nono’ me bedo.

Kare tye i cing

Piny ka kwer cwiny pa Julaayi 18, 2020, ka otyeko nino adek ki dula acel, i Disemba 31, 2023, nyutu pa Yesu Kiristo ocako oyabe, pien "kare ne tye macek."

Opong kwo ngat ma kwono, ki gin ma winyo lok pa nyutu man, ki gin ma gigwoko gin ma kiketo iye; pien cawa obino kor. ... En owaci bot an ni, “Pe igub lok pa nyutu pa buk man; pien cawa obino kor.” Nyutu 1:3; 22:10.

"Cawa" ma nyutu golo kageng pa Apokalipis pa Yesu Kristo kigamo i acaki pa Buk me Apokalipis, kede i agiki pa buk lok me waco ma rwom keken omedo i lok me Alfa kwede lok me Omega.

Kiyweyo cing pa nyutu pa Yesu Kristo con piny ki tyeko pa kare me tem. I nino me 22, inyim pe chamo me nino 21, “gin,” ma bende obedo “lok,” ma bende obedo “dabar” onyo “Lok,” ma bende obedo nyutu me “chazon” pa rekod me poropheti ma i woko, konyutu bot Daniel ka onongo tye ka neno nyutu me dirica me neno, “marah,” pa Haipiristi me polo i Kabedo Maleng Maloyo Weng.

Daniel nyutu jo ma tye ki yore me neno i lagam, ki jo ma bene angeyo neno me nabi pa Kristo, kacel ki histori me woko ma ki nyutu kwede neno me chazon. Neno me marah nyutu Kristo calo alama me yore me nabi, ki kit mon pa nying acel eni nyutu tem ma cweyo i cwiny ki neno duong' pa Lubanga, calo ma ki nyutu kwede Daniel, John, Isaiah, Sister White, ki nabi mukene.

I rwom man, neno chazon ma i woko tye calo tem ma obedo kom piny, ki neno mareh pa oyabo pa Kriisto i rwate me gin ma otime i porofesi en aye tem me Kac pa Lubanga. Kriisto otyeko yabe i Kabedo Maleng Maloyo i iye Kabedo Maleng Maloyo me yin keken? Kany aye kabedo ma kit pa Lubanga okube ki kit pa dano. Man aye tem ma myero otyeko, mapwod pe kare me pima ojuko woko i tem me litmus. Tem me litmus ma oyabo kit pa ngat en aye neno marah me kilas me wang.

I December 31, 2023, tem me dogola ma woko ocake i kom "robbers of thy people" me verse 14, kede ka Paapa ma kombedi kiketo iye i rwom i May 8, 2025, "vision" me verse 14 kigengo atir. Tem me dogola otyeko lokke bot tem me Tempol. Caki ki May 9, 2025, tem me Tempol tye ka time. Dwogo bedo pa two witnesses i December 31, 2023, kityeko nyutu ne i verse 11 me Revelation 11, kede dwogo bedo ma ocake i nino eno otime i kare me Ukraine War ma ocake i 2014, ma odongo tek i 2022. Rek me poropheti ma woko ki ma iye oceme i histori eno. I December 31, 2023, tic me keto dogola obedo ka time, tic ma kityeko nyutu calo kit me 1798 dok i 1840, ka bene ki 1840 dok i 1844, ka bene ki April 19, 1844 dok i October 22, 1844.

Daniel 11:11 obino i gin ma otime con calo rek ma woko pa porofesi, kede okube ki gin ma otime con keken, ma obedo rek ma iyie pa Buk me Nyutu 11. I 2014, lweny pa Ukraine ocake, ma kiloko ne calo lweny me Raphia i 217 piri Kristo. I 2015, ruoth ma angwen ma ber tutwal, ma i lok 2 pa Daniel 11, otung’ kede onyutu paro ne me kwayo kabedo me Purezidenti. Nyutu meno ogoyo i keca madwong jo globalist me lobo weng ma tye ki paro pa Diraagon, ma kilagora calo lwak me Giriiki.

Kwena pa Yohana 11:11 oyaro ni 31 December 2023 en kare ma lunyodo aryo gi guro kwo dok. Kare ma aa ki 18 July 2020 okato bot 31 December 2023 dong gineno calo ‘wilderness’ me poropheti. I giko pa kare me ‘wilderness’, dwon acel cako kwaco i July 2023, ci, ki rom maber nino 1,260 piny nyutu me Nashville ma pe otum (i 18 July 2020), Leona pa dul pa Yuda dong cako yabo lacuc pa Lok pa En me poropheti. Yabo lacuc pa Lok pa Lubanga ma poropheti pol kare keken kelo yore adek me temo, calo kicono i Daniel 12.

Jo mapol gibicweyo, gibibedo opucu, kede gibipimo; ento jo marac gibitimo marac; kede jo marac pe gibinongo ngec; ento jo ma tye ki ngec gibinongo ngec. Daniel 12:10.

I Apokarip 19, dako me nywodo otimo pire kare, ci kityeko mii ne labu ma oyera. Labu ma oyera meno ginyutu ni dako me nywodo otimo kare, ci gin man time i Apokarip 19, ka dirica pa polo gityeko yabo. Pud pe kityeko miyo dako me nywodo obed oyera ki labu pa kare me ber bedo pa Kristo, en pud acel kityeko puro ne.

I ceng 31 me December, 2023, tem pa piny‑cako ocako me yweyo jo ma myero bedo maleng. Yweyo meno kityeko ne ki medo me ngec, pien Leona pa kica me Yuda, eka ocako yabo gin ma kigoro me nyutu pa kene ma agiki. Nyutu meno tye ki eni ni en aye piny‑cako acel keken ma romo cako. Kwero ada me piny‑cako ma nyutu ni Roma obedo "jomonye pa jo pa yin," obedo kwero piny‑cako acel keken ma romo cako.

31 December 2023, ocako tic me temo ma odonyo kacel keken okwanyo jo i dyere aryo. Leona me dul pa Yuda kombedi oyabo ni tim pa rek 14 ma i gin matime obedo i 8 May, 2025; ci kun otimo mano, ogamo me keto nying pa Miller ni Ruma obedo alama ma keto kwene ma i woko pa poropheti. Ka Trump odwogo i 2024, otyeko tim pa rek 13 pa Daniel 11; i rek ma ceto anyim, wan wanyutu 2025 ka yero Papa Leo. Trump kacel ki rwate pa iye ma antikristo, kigoyo gi cing i 2025.

Kare ma wan nyutu i wot man tutwal en nyutu me con ma kicweyo lamal. Wanyutu ni kare me agiki obedo 1989; ci keto kwena i yore me cik obedo i 1996. I ceng 9/11, kwena ma kicoyo i cik kimiyo ne twero. I nyutu pa tebo pa Habakkuk i 2012, ki giko i January 2013, tyen me tic man kicano piny.

I ceng 18 dwe me July, 2020, dwoko cwinya piny me acel obino, ci i dwe me July me 2023, dwon ocako loro i thim, kede i ceng 31 dwe me December, 2023, yweyo lagoro me Nyutu pa Yesu Kristo ocako, kede tem me dul ma ki woko me acel ocako.

I dwe May 8, 2025, ocake tem me aryo pa ot pa Lubanga ma i iye. Tem me litmus me adek tye anyim cok. Kun bino nyutu ka cwinya tye ki muono pa lok ma ginyutu calo tem me acel ma i woko, ki muono ma odog kwede pa tem me aryo ma i iye. Temo man nyutu ma i woko, dong ma i iye, dong ekisipiiriyens.

Rek ma iye me poropheci tye ki alama me yo ma abedo kawaco kombedi. Alama acel acel magi rwate ki alama me yo marom tutwal ma i lok ma otime con pa Millerite. 1798 calo cawa me agiki rwate ki 1989, ma bende en aye cawa me agiki. Kun Leona pa dul pa Yuda oyabo lagil me Lok ne, pien En aye Lok. Ka Adventism ocopo tic pa janabi ma pe ojwako wic i lunyo ma ocake pa Jeroboam, kun odwogo odok me nyo kwede janabi ma jwac pa Bethel, gudwogo i tongo pa Protestantism ma oboto woko ma gikitiyo kwede me kuro kiko pa William Miller me “seven times.” Pi en, pe gungene maber, ka ber bene, pingo 1863 obedo alama me yo ma agiki pi lutuco me “alpha” pa malaika acel ki aryo.

Pi adada man, pe tye ki rwom botgi ni obedo higa 126, ranyisi pa 1,260, ranyisi pa “thim” ma ocir gin matime ki 1863 dok i kare me agiki i 1989. I agiki pa higa 40, Yosua otelo dul i Lobo ma Kigam. I 1989, Rwot ocako tic me telo dul pa En “omega” ki “thim” me 1863 dok i 1989, macalo kit ma En ocoo dul “alpha” ki “thim” me 538 dok i 1798.

I 1989, neno me wang pi Hiddekel ma nyutu pot buk adek agiki me Daniel oyabo woko, macalo ka neno me wang pi Ulai ma nyutu pot buk 7, 8 ki 9 me Daniel oyabo woko i 1798. Higa 220 oko ki kare ma Baibul pa King James ocwalo piny, William Miller ocwalo piny ngec ne ma rwate iye neno me Ulai pi kare me acakki, ki mano i 1831 oketo ii cik ngec ne; macalo keken, ngec ma rwate iye Hiddekel bende ocwalo piny pi kare me acakki i 1996, higa 220 oko ki 1776, kare me nyono me piny ma lamal pa United States.

I higa 220 lacen ki King James Version, keto lok pa Miller i cik onyuto ni William Miller obedo lakwena maler ma mukwongo woko ma otiyo kwede lok poropheti me Baibul, i Cik macon ki i Cik manyen, me kelo dwoko cwiny ki dwoko kit. Baibul obedo pa Lubanga, ki i higa 220 lacen orwate kwede dano me cweyo kwena pa Ulai.

Yesu obedo Alfa ki Omega, ki En obedo Lok pa Lubanga; omiyo cwalo King James Version pa Baibul i 1611 kelo ni Yesu obedo i 1611 kacel ki i 1831. Kristo orwenyo i kare pa agiki calo Leona me dul pa Juda; ka lok kitero i kit ma rwom, En obedo Alfa ki Omega ki Lok. Ribe me Miller ki cako wangeyo ni cako ki agiki weng giciko maloyo cwalo lok. 1776 nyaka 1996 ginyutu kit acel, ento gitye ki mapat.

Lok pa Hiddekel obedo lok pa cik me Sande i United States, calo kityeko nyutu i Daniel 11:41. Mwaka 1776 kacel ki coyo coc me ‘Declaration of Independence’ obedo tung acaki pa kare me mwaka 220 ma otum kun kicoyo coc ma ki porang pa Lubanga, pe ki con, nyinge ‘Time of the End’. I mwaka acel acel, 1996, ministry corporation ki nying ‘Future for America’ kimii wa. Lok pa piny ma lamal, en aye United States, kityeko tero ne maber ki kube matir ikom acaki ki otum pa poropheti. Alama me yoo madito weng i gin ma otime iye pa Millerite kityeko dwogo labongo cal me tero pa paya me Ten Virgins. Dul aryo pa kare me mwaka 220 weng tye ki acaki ki otum ma kimako gi ki coc ma kicoyo.

Lok pa Miller ki yore me tic ne kikim ki kimiyo gi teko, kun lunyodo me “woe” ma aryo ikom Islam otyeko. Gin ma Rwot otii kwede me miyo lok teko, en aye cik pa Miller me “ceng obedo calo higa”; kede en aye cik ma kimiyo lok ki yore me tic teko i 9/11, ka wuut piny pa malak me Buk me Yabo, lama 18, odoki wuut piny ma otime ceng 11 me Agwost, 1840, macalo kinyuto i lama 10 me Buk me Yabo. Malak aryo mamegi nyutu kit me nining me lunyodo pa Kirisito, calo malak. Cik ma obedo gin ma ocako kwede wot pa 9/11, calo kaka cik me “ceng obedo calo higa” ne obedo gin ma ocako kwede wot pa ceng 11 me Agwost, 1840, en aye ni rek pa Millerite dok ceto doki i rek pa 144,000.

Ka otimore lapiir me Islam me kec ma adek ma obino i gin ma otime con pa Omega ki lacar ma adek, ma rwatte kwede otimore lapiir me Islam me kec ma acel ki ma aryo ma bene obino i gin ma otime con pa Alfa, lacar ma acel ki ma aryo—ento cik ni gin ma otime con pa Millerite doki otime i gin ma otime con pa jo 144,000 oloko atir maber calo kit ma cik pa Miller me “nino obedo higa” oloko atir i kube ki kec ma acel ki ma aryo me Revelation 9. Jomoko ma twero ngene lapiir me kare pi higa 391 ki nino 15 ma kimiyo i Revelation 9:15, twero weko lok ma an owaco con. Wek an anyutu.

Bal ma acel ki bal ma aryo gitye ki rwate kwede lok pa con pa malaika ma acel ki malaika ma aryo, ki lok pa con pa bal ma adek gitye ki rwate kwede lok pa con pa malaika ma adek. Lok madito kany en ni kacung pa higa 391 ki nino 15 ma kiketo i lok pa con pa bal ma aryo ononge i lok pa con pa bal ma acel. Tye lagam me higa 150 i lok pa con pa bal ma acel i Buk me Nyuto chapta 9, ki nino ma kare me lagam nen otum, lagam me higa 391 ki nino 15 ocako. Lagam aryo magi oketo rwate maber bal ma acel ki bal ma aryo; kacel ki mano, ka lagam pa Islam ogamo, malubo cik me “nino obedo calo higa,” lagam nen en lagam pa bal ma acel ki bal ma aryo pa Islam, ma obedo kwena ma omoko adwogi me yubo pa Miller ki kwena pa iye i lok pa con pa malaika ma acel ki ma aryo.

Ka lok pa kare meno ogiko i October 22, 1844, olup me aboro ocako owinyo, ci olup me aboro obedo kacel peko me adek ki imung pa bedo maleng, ma en ni Kristo i yin, lakica pa dwong. Olup meno obedo ngec me ciko ma i woko ki ngec me ciko ma i iye. Pien pi meno, lok me nabi me higa 2,520 tye ki rwate ki ocuro me higa me aboro pa piny, ma tye kede Yubili. I October 22, 1844 olup me aboro ocako owinyo me oromo lok me nabi me higa 2,520 ki me higa 2,300.

Ento i cawa me dwon pa malaika me abic aryo, ka obedo cako ogolo dwon, myero myeo pa Lubanga obed otyeko, macalo kaka osewaco bot laticne, jonabi. Revelation 10:7.

22 me October, 1844 obedo Nino me Atonement, kede opok me Jubili myero kiyubo i Nino me Atonement. Cak ki kare meno, wan tye i lok me gintim pa malaika me adek, kede bene pa ‘Woe’ me adek, ma en opok me abiro. I 11 me August, 1840, malaika ma dongo pa Revelation me apar obut ki malo o aa i piny me rwenyo piny ki dwong-cwiny pa en, calo gutimo malaika pa Revelation me apar aboro i 9/11.

I 2012 nyo i January 2013, yore me kwano ma ki lonyo nying Kaŋe pa Habakkuk ki yubone, ki rwate ki coyo pa boc me pionia me 1843, ma ki coyo i May 1842. Lit pa muviménto dong ki keto; ka obedo muviménto me Alfa pa lacar me acel ki me aryo, onyo muviménto pa lacar me adek, Kaŋ aryo pa Habakkuk obedo but kite i gin mukato pa kare kacel ki kwena. Nyutu ma pe otyeko pa July 18, 2020 onongo rwate ki April 19, 1844, kacel ki kare me bedo i kuro i parabol onongo tye ka time.

Kare me cawa 1,260 i lobo ma acoya otyeko agiki kun kityabo woko dwe Dicemba 31, 2023. Ber ni waparo ni Krais dog aryo oyweyo Hekalu pa En ki kwanyo marac ma balo lamal pa Lubanga, calo kit ma Sister White oketo nying ne. Otim kamano i cako me katic pa En, ki i agiki me katic pa En, omiyo yweyo aryo meno obed yweyo me Alfa ki me Omega.

Mego White nyutu maler ni yweywe pa tempul ma acel rwate kwede 9/11 kede dwon ma acel, ma en yaro calo rwom adek me acaki i Revelation 18. En dok yaro “dwon mukene” me rwom 4 calo yweywe pa tempul ma aryo, kacel kede Cik pa Sande. April 19, 1844 ne obedo yweywe pa tempul ma acel pi jo Millerite, kede October 22, 1844 ne obedo ma aryo. I higa 46 ki 1798 dok i 1844, tempul pa jo Millerite ne okete, kede fraktal pa keto pa tempul pa jo Millerite ononge i lok me kare pa poto cwiny aryo, ma gin duto nyutu yweywe pa tempul. Lok me kare man tye ikom tempul.

Ki 18 July 2020 paka i 31 December 2023, nyako maleng gin nino i cawa me kuro. Ka gi golo nino, gi cwako rwategi me keto cing ki yiko Ka Maleng. Kare cawa meno ocako, Kirisito, calo Leona me dul me Yuda, tye ka yweyo ribo me ler me poropheti; kede ler me poropheti ma kiyweyo ki ribo kare weng kelo yore adek me tem, ma giko i tem me litmus, kama kit kinyutu, ento pe gimed. I tem me litmus, nyako maleng ma dut ki geno gibinongo poko piny me Laloc Maleng ma loyo nyutu weng me teko pa Lubanga i tung jo pa Lubanga ma kityeko keto i coc. Bibedo med me ler ma pe kineno kare keken. Ki lok meno, abin nyutu rek me kare mapat ma gwoko maromo-gi bot gin me kare pa Millerite ki pa 144,000.

Ento in, Daniel, ceg lok, ki ket cing i buk, nyaka cawa me agiki: jo mapol bi wot i anyim ki i cen, ki ngec bi medo. En owaco, “Woti i yot mamegi, Daniel; pien lok magi kiciko ki kiketo cing iye nyaka cawa me agiki.” Jo mapol bi yweyo, ki bi cwecwe, ki bi tem; ento jo marac bi timo marac, jo marac weng pe bi ngeno; ento jo luyic bi ngeno. Daniel 12:4, 9, 10.

Wa bi mede gin eni i coc ma obino.

Bedo acel keken

Elon Musk owaco i 21 February 2026 ni "kombedi wan tye i 'singularity'."

Singulariti me Teknoloji

Singyulariti me tekinoloji (mapol gicako kwayo keken ni “singyulariti”) obedo butu me cawa ma anyim ma gitye ka paro keken; kama yiko anyim pa tekinoloji—ma loyo tutwal ki twero me paro ma ki cweyo—dok oyot tutwal kede ki twero madit, ne oyiko anyim piny woko ki twero me loyo pa dano ki ngeyo pa dano, ma kelo i lok ma pe romo nyutu anyim ki ma itung i kit me bedo pa dano i piny. Tuc madwong ma i ne en opuk pa twero me paro: ka wa cweyo kit me AI ma loyo i yot me paro dano ma yot me paro maloyo weng (mapol gityeko waco ne “Artificial Superintelligence” onyo “ASI”), kit meno romo cweyo ne odoco kede medo iye pire keni i yo ma oyot maloyo dul me dano mo keken ma pud pe gityeko. Meno yubo olut me medo iye keken ma dwogo pire keni, kun twero bedo ka dogo aryo dok dok i kare ma macok tutwal (nino → awa → minit), me timo ni yiko anyim mukene obedo macalo opuk, kede pe romo pi “dano ma mapwod pe obino i singyulariti” me nyutu anyim pire keni onyo me luro gi i yo. Nying “singyulariti” gicayo ne ki fiiziki ki matimatiki; kama i “a black hole,” singyulariti obedo butu ma “graviti” dok pe ki agiki, kede cik ma watye kwede kombedi i fiiziki giboyo woko—pe watwero neno onyo nyutu anyim ngo ma tiyo i piny woko ki “event horizon.”

Calo kamano, ‘singulariti me teknoloji’ gineno ni en aye “event horizon” i gin matime: wan twero poyo yore me woto i cim pa en, ento i anyim pa en, kare me anyim bedo dic bot wic me dano ma pe kimedo.

Lok me con manok ki Joparo ma pire tek

1950s—Limo ma acaki oneno i tic pa lamatimatiki John von Neumann (ma owaco ikom lok me tekinologi ma tye kamedo dwiro) ki pa lamatimatiki/lagoro coc me kicano I. J. Good (ma i 1965 ocoyo "poto madwong me ngec" ma bino ka dong masini tye ki yubu masini maber).

1993—Sayentisti me kompiuta ki lacoc me buk me sayensi-fiksion Vernor Vinge oyubo lok me tam ma kit manyen i coc pa en ma tye ki nying The Coming Technological Singularity. Owaco me anyim ni wa bi cweyo ngec ma loyo dano i kare mo ikin mwaka 2005 ki 2030; ci ki i anyim, “kare me dano” bityeko (keken calo ni dano mape ki kony pe dong gibedo ki ngec ma loyo gin mukene).

I 2005, labo jami manyen/futurist Ray Kurzweil oketo paro me singularity i wang lwak weng ki buk me en, The Singularity Is Near. Oyubu ni singularity obino macego i 2045, ma kitye ka cwalone ki med-ki-med (exponential) i twero pa kompiuta (kun lubo cik ma en oyubu, Law of Accelerating Returns), nanoteknoloji, bioteknoloji, ki brain-computer interfaces. Otye ka gwoko kare man pire tek, kany kare manok dok oyubu nitit ni AGI obino i 2029 ki singularity macego i 2045.

Neno me anyim me rac me kare (i acaki me 2026)

Predikshen kityeko doko macokcok ma twere neno i mwaka ma okato, pien mede maber tutwal i ceto anyim otyeko time i módel me leb ma madit, sisitèm me paro, ki cik me skeling: Tam ma pire tek/ma piny i kare macoko (2026–2027): Ngat mogo ma ladit i AI (calo Dario Amodei pa Anthropic, Elon Musk) gi owaco i wang lobo ni superintelligence onyo jami mo ma rwate i tic kwede ki singularity trigger twero obino cok coki i 2026 onyo i mwaka 1–3.

Kombedi pud, me penyo pa lageny ma i wi gipukore i kor i mwaka 2040–2050 pi superintelligence/singularity ma opong weng.

But aryo pa agiki ma romo bedo

Utopian/paro maber → opong mapol tutwal, kwanyo woko tuo ki dir, bedo macalo pe tho pire tek kun keto puc i kompyuta onyo kun yath me nano, dano rwate ki AI (transhumanism), ki wero peko pa ngec ma con pe romo ki wero i dakika manok.

Neno piny ma pe ber/geno ma pe maber → golo twero ki kom pa dano, pe rwate (AI tye ka lubo miti ma pe rwate onyo ma obedo lweny bot wel pa dano), poto pa cente ki pa lwak, onyo bene peko ma twero kwanyo bedo pa dano weng.

Singularity pe obedo keken “AI ma orumo tutwal”; en aye kare ma medo odoco me tekinologia okweyo woko yiko me kit me kare pa biyoloji ki pa dano, kede odoko tic ma rwate kene ma pe ki gwoko. Ka bed ni mano obi time i 2026, 2030, 2045, onyo pe i kare mo keken, kombedi dong obedo acel ki lapeny ma dwong tutwal, ma pe kigamo, i histori pa dano.

Kare me Agiki - 1989

Piny ma kiyubu kacel ocako bedo

Yubo ki tic me komputa ma keken i tic me komputa ma kikubo i netwak. Tim Berners-Lee oyero World Wide Web i CERN (1989). Nyutu me ‘neural networks’ me cente omede piny (pi tic me dul me lweny ki me buk), Intel 80486 ocake ki ocwalo i piny; teko pa komputa me ngat acel oyaro maloyo, ARPANET oyubu wot bot gima con obedo Intanet me cawa ma kombedi. Mapat ki eni, tic me komputa ne tye ki teko ento ne tye keken, pe okube kacel. Ceken ki 1989, tic me komputa ocako bedo ma kikubo i netwak. I 1989, ‘neural networks’ onongo pud tye i acaki, kigenge ki ‘hardware’, ki mapolok onongo tye calo kit me patani ma kimedo ki cik; ento dul me lweny ki labo me nyutu onongo dong timo tem i kit me poko ngec pi keto mite, pi walo wot, ki pi yiko ‘signal’ i rwate. Man ne obedo tyen me gin weng ma obino lacen.

Keto i cik pa Lok - 1996

Pukruok me Tic me Cente pa Intanet

Web odoko piblik, me tic me cato, kede me piny weng. Netscape ki lweny me browser onongo tye; Amazon ki eBay onyuto ni tic me cato i onlain tye katic maber. Google kicako ne (macalo BackRub i Stanford, i 1996), ci gamo pa Windows 95 ocero woto rweny i tic me kompiuta pa consumer. I 1996 obedo kare ma Internet okwero bedo me buk pa yunivesiti, ci odwoko me ekonom. Infrastructa ma ki cako i 1989 kombedi ocopo i rwom pa consumer. Kare me dot-com pe lokke ikom “websites”—lokke ikom dwoko tic obed “digital”. Kare man odwoko tic me cato, yaro, yeny ki nongo ngec, kede yore me kube.

Lok ma opong ki teko - 9/11, 2001

Kare me Mobile + Platform ocako

Dwoko midia i digital + infrastructure pa cloud me acaki + broadband ma tye katic cawa weng. Apple ocwalo iPod i wang lobo (kacako ecosystem me digital ma dano romo kelo kode), Wikipedia ocako (laloc pa platform me ngec ma rwate), yiko pa broadband omede tutwal, Amazon ocako ka i cwiny malu cweyo gin ma con obedo AWS. I coki pa 9/11, tekinoloci me gwoko-neno omede mapol dwa, infrastructure pa data analytics omede mapol dwa. Kacako pa cloud computing, ecosystem pa platform, loyo pa digital content, infrastructure ma tye ki kube cawa weng, ki kit me keto piny pi social media ki smartphones, kiketo kany.

Lapir ma kityeko ket - Tabil pa Habakkuk - 2012, 2013

Nongo Manyen Madit i kom Deep Learning

Nywalo pa Twero me Paro ma ki timo manyen

Man obedo kare ma rwate ma “neural networks” okwalo woko bedo atema keken ki odoko rwom me tic ma rwate—lanyut ma atir atir i kin cawa me 2001 me “platform/cloud” ki puko me 2023 me “generative AI”. September 2012: AlexNet (deep convolutional neural network) oloyo i ImageNet ki loyo ma dit loyo—oyiko woko algoritm weng ma otime con. Kit acel man kicwalo atir i nnyutu me AI calo kare ma “deep learning” manyen ocako. 2012: Team pa Geoffrey Hinton oyaro atir ni “deep neural nets”, ma kigi-train i GPU, romo pire kene pwonya “hierarchical features”. 2013: Google oguro company pa Hinton (DNNresearch). Ka caaneno, Industry oketo cente me billion i “deep learning”. Yubu manyen pa GPU me NVIDIA (CUDA) obedo “standard hardware” pi AI. Gin me tic pa “big data” (Spark 1.0 ma kirelease i 2013) giponge ki kany, gieweko twero me tic kwede dataset ma dit loyo ma mite pi “deep learning”.

Yweyo me Lacim - 2023

AI ma yubo oloyo cuk

AI ਟਿੱਲ ਸਭਨਾ ਲੈ ਪਹੁੰਚਯੋਗ, ਵਰਤਣਯੋਗ, ਅਰਥਕ ਤੌਰ ਤੇ ਵਿਘਨਕਾਰੀ ਹੋ ਜਾਂਦੀ ਹੈ। ਕੇਵਲ “ਹੋਰ ਚੰਗੀਆਂ ਨਿਊਰਲ ਨੈੱਟਾਂ” ਨਹੀਂ। ਇਹ ਉਹ ਖਿਨ ਹੈ ਜਦੋਂ AI ਕੋਡ ਲਿਖਦੀ ਹੈ, ਚਿੱਤਰ ਰਚਦੀ ਹੈ, ਦਫ਼ਤਰੀ-ਬੌਧਿਕ ਕੰਮ ਨੂੰ ਸਵੈਚਾਲਿਤ ਕਰਦੀ ਹੈ, ਤਰਕ-ਆਧਾਰਿਤ ਕਾਰਜਾਂ ਨੂੰ ਵਿਸਤਾਰਯੋਗ ਬਣਾਉਂਦੀ ਹੈ, ਅਤੇ ਪਹਿਲੀ ਵਾਰ AI ਵਿਸ਼ੇਸ਼ੀਕ੍ਰਿਤ ਰਹਿਣੋਂ ਹਟ ਕੇ ਸਧਾਰਣ-ਉਦੇਸ਼ੀ ਜਾਗਰੂਕ-ਬੌਧਿਕ ਸਾਧਨ ਬਣ ਜਾਂਦੀ ਹੈ।

2026 - Kit pa acel keken?

  • Mwaka 1989 obedo yabo cing pa kare me agiki keken (cako kube ma rwate ki rwate, lwak pi wot pa ngec i lobo weng; ki rwate kede poto pa USSR calo alaga me yoo pi kare me temo me agiki pa Adventism).

  • 1996 macalo tero kwena i cikke ma opore (web ma komesial omedo rwom pa ekonomi me ngec, odwoko tic me binis ki nongo i kit me kidijito).

  • 2001 macalo medo twero pa kwena (palatifoom, klaud, kacel ki twero me donyo ma kare weng, gi cweyo kit me bedo pa dijito pi ngec pa lwak, ma mobaile).

  • 2012/2013 macalo keto kume pi twero me paro ma ada (medo anyim ma lamal i deep learning omiyo ngeyo pa makina obed ma tiyo iye kacel ki romo medo iye).

  • Mwaka 2023 calo lamal pa yweyo gin ma kikano (Akili me kompiuta (AI) ma cwalo gin manyen odony i paro me tic weng, me timo ni yub ngec kacel ki lok me kumu obed romo bot dano weng, ki balo kit ma otimo).

Donyo-ki-donyo obedo maler: kare acel acel medo-ki-mede i wi ma onongo obedo i anyim, ka loko ki i kube → yubu iyie cato → kit bedo pa piny → ngec → tamo me cwiny.

2012/2013 obedo piri me loko gin ma gonyo madwong; kare ma “neural nets” oketo adaa ni tye ki twero me kwano ma kiyero i rwom, ma timo pire kene (win pa AlexNet/ImageNet, kityeko moko adaa tic pa Hinton, kityeko yeo medo dwong pa GPU), ma omiyo kobo madwong me cwalo gin manyen i 2023 obedo pe romo gengo. Ka pe ne otime lok pa kit-amedo pa 2012, model me transformer (2017) kacel ki medo dwong madit pe onwongo ocwalo poto weng i rwom pa ChatGPT.