Kombedi, wabiyaro jami mo me rwatte ki Daniel 11:12, ci piny, wabi keto rek adek me "250" me higa i gin-piny me Daniel 11:11-15, ma otyeko timne i lweny Panium i higa 200 BC. Rek me "250" me higa ma ocako i 457 BC otum i 207 BC, i tung me kare ma ocako ki lweny Raphia ci otum ki lweny Panium. "250" me higa i rek pa Nero otum ki yo adek me gin-piny pa Constantine, ma kiloko kwede higa 313, 321 ki 330. "250" me higa pa United States otum i July 4, 2026.

Rek pa Nero nyuto tito pa kare me temo pa cal pa le madwong, acaki i United States, eka i piny ducu. Rek pa 457 anyim Kristo keto Trump i cen me kit lweny, i iromo me lweny aryo. Kare ma ocako ki 1776 bende ket cen pi pulezidensi agiki pa Trump. Pi keto rek magi i kabedo ma atir, wabino acaki poko nyig lok abicel, kede poto woko pa Russia ki Putin. Eka rek adek me "250" mere, eka rek pa ot Hasmonean. Ka rek magi dong kiketo, wabiketo Peter marwate ki Panium. Ka rek magi dong kiketo, myero wa romo ngeyo kit ma kwena me July 18, 2020 myero kiyubo atir ki kinywako, ki ni en aye kwena me buk pa Joel.

Rwot Uziya pa Yuda & Ptolemy Rwot pa Misiri

Rek ma omoko coc me apar acel i lweny pa Raphia rwate ki rek pa Rwot Uzziah. I kare ma ki yweyo Yesaya, ki miyo ne teko me yabo wac me koth pa agiki, lwongo ne me tic obino i mwaka ma Uzziah otho.

I higa ma Rwot Uziya otho, aneno bene Rwot obedo i kom pa rwot, ma malo ki mamedo; ki pindo me law pa iye otyeko opong hekalu. Isaiah 6:1.

Tho pa Uzziah ne onongo tye i anyim ki otum ma onongo onyuto, ma oromo rwatte ki otum pa Ptolemy ci ki bang loyo i lweny pa Raphia. Uzziah ki Ptolemy gin nyutu pa rwot pa tung me Tyen ma cwinye oceto malo, ma gi otum ka gitemo yubo kacel twero pa gamente ki twero pa Kanisa. Ka Uzziah otemo yubo kacel Kanisa ki gamente, twac ma i wang wicne obedo calo nyutu pa cal pa le ma matek.

Kede malaika me adek obedo ka woto ki gi, owaco ki dwon madwong ni, Ka dano mo pako lewic ki cal pa iye, kede nongo rweny pa iye i anyim wi onyo i lwete, en bino cam waini me riri pa Lubanga, ma kigolo piny labongo yubo i kopu me riri pa iye; kede obino golo peko ki mac ki kiberiti i wang malaika maleng, kede i wang Nyathi me rom. Lur me peko gi tye ka yalo malo pi kare weng labongo agiki; kede pe gi tye ki otum ceng onyo ot, joma pako lewic ki cal pa iye, kede dano mo keken ma nongo rweny me nying pa iye. Nino 14:9-11.

Uziya dong otito calo tho ma cako bedo anyim anyim, ki kare ma ocako temo ma pe kiwinyo me yubo kanisa ki cik pa lobo kacel. En dong otito calo lubo piny kacel ki lati pa en pi higa apar acel, ki kit rwot ma otamo ma twero pa en pe opong. Inyim temo pa en ma pe kiwinyo, Uziya obedo pi higa apar acel. Cako pa temo pa en ma pe kiwinyo tye ka nyutu calo Cik pa Sande, ma ka kanisa ki cik pa lobo kityeko yubo kacel, kede alama pa leero kityeko miyo obed ma pire tek. Inyim higa apar acel, en otho, otito calo agiki pa lubo piny pa en calo rwot i duc pa Yuda ma i tung ki bor, ma obedo piny ma lamal, ma en obedo United States.

I rwom me poropheti kwede Ptolemy, Uzziya rwate calo Yuda, piny ma lamal, kede Protestantism ma opoto woko; ento Ptolemy rwate calo Misri, ma obedo teko pa drakon, lamo pa en obedo lamo me cwiny. Ka rwodi aryo gitamo gi calo rek ma rwate, Uzziya ojuko woko bedo nyutu me piny ma lamal, kede gin dong bedo cal me piny aryo. Misri ki Yuda gin cal me lamo me cwiny ki Protestantism ma opoto woko. Gin cal me teko pa lobo ki kanisa. Kit timo pa lobo ki kit timo pa kanisa ma gi nyutu, ka kityeko keto-gi i cal acel, tye ki piny aryo i iye—macalo Medi ki Persia; macalo Egypt ki Sodomu pa Faransa; macalo tunge me United States, Republican ki Protestant; macalo piny pa rwot ma northern ki southern me Isirael ki Yuda; kede Rom ma pagani ki Rom ma papali. Calo cal me piny pa rwot aryo, gi kityeko kumako-gi i poropheti ki tempol i Yerusalemu, kama Uzziya ki Ptolemy duto gitemo miyo misango i tempol i Yerusalemu. Piny aryo ma duto gi buto cik i tempol acel.

En tek me neno ni meyo cing pa rwodi aryo obedo ki rwate ki ot pa Lubanga i Yerusalem, ma obedo cal pa ot pa Lubanga ma ka Daniel oneno Kristo iye i chapta apar. Histori pa rwodi magi aryo rwome kacel i Lweny pa Ukrain, kacel ki mano ne gi cako wacgi i mwaka 2014. Ne gi tye ki yweyo malo pi loyo i lweny, ma kinyutu ki Lweny pa Raphia i rek apar acel. Raphia nyutu twon pa duk ma abicel me poropheti me Baibul, kacel ki rwom kacel ma pire tye adek pa cik me Sande. En bende obedo twon pa loko ki kanisa ma tye i lweny bot kanisa ma nongo loyo.

Bang 2014, rwot ma loyo ducu i cente onyuto ni obino woto me yubu pi bedo Ladit pa Lobo i 2015. I 2020, rwot ma loyo ducu i cente, ma nyutu tung pa Republican, oywako ogwate ma kelo tho, ma con bino lonyo. I 2022, lweny pa Ukraine otingo madwong. Trump odwogo i tyeko me rek apar adek, i yubu pa 2024. I Julai 2023, dwon i thim oyaro. I Desemba 31, 2023, tung pa Protestant odwogo cii; keken tung pa Republican odwogo cii i yubu pa 2024, ka Trump odwogo, ci i 2025 tem me twolo otyeko ki bino pa tem me ot pa Lubanga.

1989

Gin adier ma kityeko yabo i 1989 gin aryo. Rwate me poropheti pa movimenti me yubu, ki coc abicel ma ogiko i Daniel 11, kityeko yabo gi i cawa acel. Tye ki cike me poropheti mogo ma kitiyo kwede me tero kwena macek pa Daniel 11:40. Gin adier mogo pire kene kombedi obedo lagara me gin matime con ma kicweka pa coc pire kene man, i kabedo ma ki nongo jem me poropheti meno. Abi miyi mfano acel.

I mwaka 1989, i tung Adventism, pe tye ngec ma orwate acel ikom ngo ma lok abicel ma agiki i buk Daniel nyutu. Pe-rwate man obedo me gin aryo. Pe tye rwom marwate ikom gin ma lok magi gitito. Jogi ma giyaro ni gitye ki ngec ikom lok magi gicwalo paro pa dano ma ocwinyore ki pwonye me wic pa Protestanti ma ogol woko ki pa Katolika, lonyo pa nywal ma gikwanyo ki kwaro-gi me dwoko wi me 1863, kun gityeko tic pa laku pa Lubanga ma pe owiny cikke i dwoko wi me te pa Jeroboam. Paro magi me dano keken ikom ngo ma lok magi nyutu, i kare ma ber loyo, obedo tito pa dano keken. Paro-gi ikom lok magi obedo onyo makato yore ma makwongo me keto lok pa laku, kede matime mapol makato te keken ma giyaro pire kene ikom lok magi.

Gin ma wanene i gonyo magi obedo ngec ma rwate maber ikom gonyo 6 weng. Rwate maber pa lok ma wanene en aye omiyo cwinya odugu me yaro ngec na, kadi an ongeno ni jo Adventism weng okwanyo woko gin ma angeyo. Gin ma wangeyo ikom gonyo meno kicwalo iyore me acel i 1996, ki ngec ma kitero kany ocako dong odoko tek mapol keken ka cawa ocako otyo maloyo 30!

Ka i paro yubu ma acel tutwal i magazini ‘The Time of the End’, i nongo ‘Testimonies’, volium 9, pot buk 11. Mwaka abic mapwod 9/11, magazini ocako kwede 9/11. Acel ikin ngec magi ma okonyo an obedo ngec ni i ‘kar ceke me agiki’ i tyen 40, rwot me bor ki me cen obedo me adwogi, pe gin teko ma atir. I kare meno, abeen dong anongo ni Sister White owaco ni buk me Daniel ki buk me Revelation obedo buk acel, kede ni rek acel me poropheti ma tye i Daniel, John okwayo ne i buk me Revelation. Atyeko nongo ni i buk me Revelation 11, ma ki tyeko woko i histori ma orwate ‘kar ceke me agiki’ i 1798; yubu pa Sister White i chapta man wero atir ni Faransa obedo Misri me adwogi, kede obedo atir atir bene ni i buk me Revelation 17, malaya ma i wi nyama madwong obedo Babilon me adwogi.

Nyuto pa Sister White pi twero aryo meno tye i buk The Great Controversy, ki lok meno gikongo rweny pa Yohana ki pa Daniel kacel. Tito pa Rwot me South i dyel apar acel me Daniel obedo twero ma loyo Misri, ki Rwot me North en twero ma loyo Babulon. Ka Bibilo ki Spirit of Prophecy otimo kacel me keto atir, ka gikelone Daniel ki Apokalipis kacel me nyuto lok meno atir, mano en gin ma pe atwero weko bot lamak me cik pa Lubanga mo keken ma okwanyo wic, onyo ladit ma opoko pire keni me minisiteri ma gikonye kene ma okwanyo wic.

Me ngeyo Ptolemy ki Uzziah calo alama pa lweny pa Raphia, ki lok ma obedo conaka ka cwinye gi dong omalo, obedo me woto ki ada atir ni Ptolemy nyutu twero pa Nyoka Madit, ma ogolo woko twero me lami pa Roma; ento con ogolo woko ne twero me lami ma i tien apar ki i 1989 ogolo woko Ptolemy. Racyo pa gin ma otime con tye ki miti ki rwom.

Ka Uzziah temo kelo kanisa ki gavumenti kacel, dong nongo kite pa le. Uzziah en lobo ma ler, ki peko me lobo ma ler obedo lok madwong i cako me kwena i 1989. Lobo ma ler en United States me Amerika, onyo en Kanisa me Seventh-day Adventist? Jogi ma i kare meno otyeko gwoko tam marac ni lobo ma ler obedo Kanisa me Seventh-day Adventist, kede jo mo keken ma pud bene tye kagwoko tam man, gibedo waco ni got ma ler ma maleng ma i nyig lok 45 obedo Kanisa pa Lubanga atir atir, ma nongo nyutu botgi ni got ki lobo gin ranyisi acel keken. Tamo pa dano ma pol, atam kamano.

Uzziah obedo piny ma lamal, ki Ptolemy obedo Misri. Uzziah, ka en piny ma lamal, tye ki rweny aryo pa Protestantizim ki Ripablikanizim. Nyutu me politiki pa Ptolemy en Komunizim ki kit mapol mapol me Komunizim. Nyutu me dini pa Ptolemy en Sipiritualizim ki kit mapol mapol me Sipiritualizim. Jami acel me twero pa Drakon en ni: en konfederesi; ento janabi marac, ma en piny ma lamal, obedo piny acel keken ma tye ki rweny aryo.

Daniel 11:40 orwate ni United States obedo twero ma Papat otiyo kwede, ka Soviet Union okweyo woko i 1989. Adwogi man rwate kwede kit me tic pa le me piny ma tye ki tung’ aryo ma i Apokarifi 13, pien buk aryo gin acel.

Aneno jam moro mapat ma owuoko ki piny; en tye ki tyen aryo calo abwol, ci owaco calo ngwen madwong. Ci otiyo ki teko weng pa jam me acaki i wang'ene, ci omiyo piny ki joma tye iye guworo jam me acaki, ma rwat me tho ne opore. Kwany pa Yohana 13:11, 12.

Revelation apar adek nyutu United States obedo nyonyo me teko pa Papasi, pien lewic me piny "otimo ki teko weng pa" lewic ma "o aa ki i pi madit" ma "obino i anyim ne." I vesi aryo, dragoni pa Roma malape omiyo Papasi teko, kom, ki twero madit. Leb ma kipoko calo "power" ngene calo "teko" peka; ento i vesi apar aryo en leb mukene ma kipoko calo "power", ma ngene calo "twero ma kityeko miyo iye."

Amerika obedo teko me lalo pa Papacy, ma kiloro ne ki Roma ma pagani, ma omiyo kony me lweny ki me cente bot Papacy calo ma kityeko keto i verse aryo. Kun timo kamano, Roma ma pagani oloro Amerika calo kite, ma bene bino miyo “chariots, ships and horsemen” me timo tic marac pa teko pa Papa.

Ka lweny adek me cik apar, apar acel ki apar abic otyeko pur i lok me con, Antiochus Magnus obedo i lweny keken. Gin man nyutu ni twero ma kityeko nyutu calo i lweny adek en twero ma kimoko ne me timo i tung pa Beast, pien kare weng en Antiochus, ki Antiochus i 1989 obedo twero ma kimoko ne me timo i tung pa United States.

Lweny adek ma kelo bot cik pa Sande i lok 16, tye ki alama pa Alfa ki Omega, ki bene rwom pa atir. En Amerika ma tye iye i lweny mokwongo ki i lweny me adek, me nyutu Alfa ki Omega i lweny mokwongo ki i lweny ma ogiko. Lweny adek ma kelo bot cik pa Sande i lok 16 bene tye ki alama pa atir. Twero me proksi pa Ukurein ma Nazi obedo lweny ma i dyere, ma nyutu dwoko wi pa alama pa yoo ma i dyere i rwom pa lok me Hebru 'truth'. Lweny adek magi nyutu 1989 nyo bot cik pa Sande, ma nyutu ni gin 'hidden history' me lok 40.

Nyig lok apar me Nyutu apar nyuto 2023 calo kare ma luro aryo odwogo i ngima. Daniel apar, nyig lok apar, bende nyuto kare acel keken i rek me gin ma otime. Rek me nyutu ma iye ki rek me nyutu ma i woko gibedo rwate i 2023. Rek ma iye en ‘gin’ ma Daniel onongo tye ki ngec pa iye, ento rek ma i woko en ‘leyo’ ma onongo tye ki ngec pa iye.

Tem pa Hekalu ma Daniel nyuto ocake i ceng me 22, ki omwaka 22 anyim 9/11 — kare ma Isaia odonyo i Hekalu — kelo i 2023. Isaia tito ni tho pa Uzia i 9/11 obedo ka otyeko bedo ki twot pi omwaka 11. Tic me yubo Hekalu tye calo eni: me acel keto misingi, ci dok yubo Hekalu ki keto kidi me tung; ma paco kelo i tem me adek, ma ki yaro ne ki diro pa turumbeta i rek pa Leviticus 23. Tic ma iye pa Injili ma pe giko otim i gin mukato pa rek ma i woko. I cing apar acel Putin ki yaro ne calo Ptolemy, ci Rwot Uzia omiyo lim me aryo i nyutu pa Rwot me South, ma ki keto malo pi lamal me lweny, ci dok temo mede pire kene i piny pa dini.

Rwot me tung i piny bi cwako riyo madwong, ka bi aa woko bi lweny kwede, bene kwede rwot me tung i wi; en bi cwalo lwak madwong woko, ento lwak bi keti i lwete. Ka dong otyeko kwanyo lwak woko, cwiny pa en obimalo; en bi balo piny apar alufu mapol; ento pe bi med ki twero ki eni. Daniel 11:11, 12.

Uriah Smith omoko tuk pa Ptolemy Philopator kacel ki tem pa en me miyo lacer i ot pa Lubanga i Jerusalem.

Ptolemy ne pe tye ki ngec me tiyo maber ki loyo ma onongo nongo. Ka onongo omedo yubo loyo ne, dong onongo obedo rwot pa lobo pa Antiochus weng; ento, kun ogamo ki timo keken lok me miyo gum manok kacel ki kogoro manok, onongo otimo kuc, pi obed twero weko pire keken i timo mit pa jone, i timo gi pe kikato, pe ki kite. Konye, ka oloyo lami, to tim marac ne gi loyo ne; kacel ki wiro nying madit ma onongo obedo twero keto, oketho cawa ne i cam madit kacel ki tim me mii ma rac.

Cwinye ne obedo malo pi ber ma otimo; ento pe onwongo mede cweyo ne tek, pien kit ma pe ki dwong ame ocamo kwede omiyo jo pa lobo ne giyek ikom ne. Ento dwogo malo pa cwinye ne nenone pingi dok maber i yore me timo lok kwede Jo‑Yahudi. Ka obino Yerusalem, kuno otimo jami pa lamo, ci onongo odoro matek me donyo i kabedo maler loyo weng i Tempu, pwod ki cik ki yore pa lamo pa kabedo kon; ento, ka tec madwong, kigurowo ne, ci ojuko kabedo ka cwinye ocoko matek ikom piny pa Jo‑Yahudi weng, ci kacel ocako ikomgi tedo marac matek ma pe ki kica. I Aleksandria, kamo Jo‑Yahudi onongo obedo tye kuno cokki kare pa Aleksanda, ki kwanyo twero calo lwak lobo ma kikwayo gi maloyo, 40,000, malubo Eusebius, ki 60,000, malubo Jerome, gijom jwigo i tedo man. Yek pa jo‑Misiri, ki jwiko pa Jo‑Yahudi, pe onongo obedo me mede cweyo ne tek i buk pa rwot ne; ento rwate me balo ne pene weng. Uriah Smith, Daniel and the Revelation, 254.

Lamal me lweny pa Ptolemy Philopator i Raphia i 217 BC, pe omiyo Ptolemy bedo tek, ento omiyo “cwinya ne ocung i malo.” Lamal i lweny pa Ukraine pe bino miyo Putin bedo tek, ento bino “miyo cwinya ne ocung i malo,” macalo ka lamal me lweny omiyo Rwot Uzziah “cwinya ne ocung i malo.”

Uziya oketo pi gi i lwak weng ogwok, ki tong, ki ocok me wi, ki otuk me rwate, ki opo me cwalo mir, ki apira me cwalo kidi. Kadong ocweyo i Jerusalem jami me cal ma gicweyo gi latic ma oyot i tic, me bedo i tur ki i wic me lweny, me cwalo mir ki kidi madit. Nying pa odugo i piny ducu; pien gikonyeo kwede kit ma lamal nyaka obedo tek. Ento ka obedo tek, cwinye orwenyo woko nyaka opoto; pien omac cik pa Rwot, Lubanga pa, okato i ot pa Rwot me cako mac me yot i kacel me mac me yot. 2 Kronikel 26:14-16.

Rwodi aryo i tung abit, ma cwinye gi obako malo pi gudo ma gityeko i lweny, gitemo donyo i ot acel pa Lubanga kede miyo rwaki, tic ma keken jadolo aye ki yee me time. I gin aryo woko, jadolo gi ogengo teme pa rwodi macokii me timo kamano. Rwot acel dong ocako gamo i jo Yahudi, ento rwot mukene, twat ocake i muro me wiye.

Azariya, jadolo, ocito i tung ne; ki pire kede onongo tye jadolo me Rwot pier angwen, jo ma cwiny-tek. Gin oconi Rwot Uziya, ki gikwani bot ne waci ni, “Pe obedo me in, Uziya, me tero mwony bot Rwot; ento obedo me jadolo, nyithin Aroon, ma ki yweyo pi tero mwony. Wuo woko ki i Ot Maleng; pien ipeke; pe bino miyo in duong i bot Rwot Lubanga.” Ento Uziya ocoyo, ki i lwet ne onongo tye ki kec me mwony me tero mwony; ka tye ka coyo bot jadolo, koma obuto i piny wi ne i nono bot jadolo i ot pa Rwot, ki i tung kac me mwony. Azariya, jadolo madit, ki jadolo weng, ginenone; nen, koma obedo i piny wi ne; gin gicweyo ne woko ki kany; iye keken bene ogudo mede wuo woko, pien Rwot ocoo ne. Rwot Uziya onongo obedo ngat ma ki koma nyaka nino me tho ne, ki onongo obedo i ot mo keken, pien obedo ki koma; pien kigolo ne woko ki ot pa Rwot. Yotam, nyiri ne, onongo tye i wi ot pa rwot, ka ogoyo cikke pa jo piny. Kono gin mukene me tic pa Uziya, me acaki nyaka me agiki, Aisaia lanabi, wuowi Amoz, nondiko. 2 Chronicles 26:17-22.

I mwaka 2014, jo globalist pa Yurop kacel ki lwak pa Obama gicako revoluson me rangi i lobo Ukraine. I mwaka 2022, Rwusiya ocako donyo ki lweny i Ukraine, ma pa cok coki bino kelo loyo bot Putin ki Rwusiya; ma gityero gi ki Ptolemy ki Uzziah, rwodi me tung cami. Coc apar aryo waco ni, inge loyo pa Putin, "cwinya pa en bino wot malo; kede obino loko piny jo mapol me alufu apar; ento pe obino yilo twero ki en." Kit ma otime dong coc ni piny pa en ocako obur piny piny.

Ketho ma pinyo pinyo omiyo otho, ci ka kare ma Antiochus Madit odwogo cegi pi pobo ma ogamo iye i Raphia obino, Antiochus pe dong tye ka lwenyo ki Ptolemy Philopator; ento dong tye ka lwenyo kwede lutino ma onongo obedo rwot pa Ijipt. Lutino obedo cal me dul pa cawa ma agiki; i rwom acel, rwot-lutino ma Antiochus opoko iye i Panium obedo dul pa cawa ma agiki pa lwak me cam. I rwom me tic, rwot-lutino nyuto bedo ma pe tek i kom teko pa Antiochus.

Kuc ma kigamo Ptolemy Philopater ki Antiochus ocongo higni apar angwen. I kare manok, Ptolemy otho pi bedo mape ki yiko ki yabu marac; ci gi cano lutino mamegi, Ptolemy Epiphanes, me bedo rwot anyim — lutino ma cawa ne tye ki higni angwen onyo abic. I kare acel keken, Antiochus, ka otyeko poto woko bwolo i piny pa en, ki oketo but me anyim i winyo cik pa en, obedo ki kare me tic mo keken ka Epiphanes lutino odonyo i kom rwot pa Ijipt; ci ka paro ni man obedo twero maber ma pe myero obalo pi medo lobo mamegi, ocongo lwak madit “madit loyo ma con” (pien i lweny mamegi me anyim otyeko ocongo jo me lweny mapol, ki omee duc madit), ci owot i kom Ijipt, ka tye ki geno ni obed yot me loyo rwot lutino. Kit ma oconye kwede wabin oneno cokki; pien kany guro manyen ocako donyo i tic me pinye magi, ki jo manyen ocako keti gi i wang kede me gin matime con. Uriah Smith, Daniel and the Revelation, 255.

Rwot me i Tere

Me nyutu kare me agiki pa Russia, en aye me nyutu kare me agiki pa rwot me otur me porofeci. Kine me porofeci pa rwot me otur ma me cwinya, ma obino i rek me porofeci i kare me agiki i mwaka 1798, en aye kit ma ogiko kwede. En bende obedo kine me porofeci pa rwot me otuc, ki laporofeti ma pe adier. Dul adek me twero ma cwalo piny bot Armageddon tye ki agiki ma ki tito maber i Lok pa Lubanga. Gin mo keken ma bino piro bot Putin ki Russia, con kityeko yiko ne calo i rek me con pa rwot me otur.

Ngec me gip pa rwot me South ma me tipu kiketo ne calo gip pa rwot me South ma me tipu ma acel, ma en France ma pe geno Lubanga i cawa pa Revoluson. Gip pa piny me South cano iye gip pa rwot me South. Gip pa Napoleon rwate ki gip pa France, ki rwate bene ki gip pa piny me South ma malubo, ma en Russia. Russia, calo rwot me South me kare manyen, ocako i Revoluson; kamano calo France, calo rwot me South, bene ocako ki Revoluson.

Ngolo teko obedo kit ma pire tek pa deragon, ma en cal pa rwodi me Sawut. Deragon, cal ma lamal me rwot me Sawut, en aye Setani; ka en temo me ngolo teko i agiki pa mwaka alufu acel, mac opoto ki i polo ogubo ne apol. Gonyo ne i polo i acaki obedo ‘Alfa’ pa gonyo ne i agiki pa mwaka alufu acel.

I mwaka 1798, Faransa, ki lok me poro, oketo pire i kom rwot calo Rwot me Cwinya pa South, i kare me Revolushen me Faransa. Revolushen eno oyilo i dul piny me Yurup weng, ci aa ki agiki odonyo i Revolushen me Rasha, ma oyubo oyot ki Revolushen me Bolshevik i mwaka acel keken.

Revoluson pa Rus me 1917 onongo obedo ki but aryo madit: Revoluson pa February (ma onongo omiyo teko pa rwot pa Tsar obot woko, ogiko twero me laco acel keken, kadong ocako keto gamente me kare matidi, i kare ma twero aryo tye ki Soviet), ki Revoluson pa October (macego kicako kwanyo ni Revoluson pa Bolshevik, ma Bolshevik i lalo pa Lenin ogamo kom ki kudeta, ma omiyo kiketo teko pa Soviet, kadong kikubo yoo bot sosialisim/komyunisim).

I nyutu pa con ki teori me revoluusi (pamede ki wang neno pa Marxist calo pa Trotsky, Luxemburg, kede mukene ma gimo rwate), Revoluusi pa Faransa (1789–1799) gineno pire tek calo ma tito yore onyo ma miyo cal me yore pi yore me wot pa gin ma otime i Russia. Rwom aryo me Revoluusi pa Faransa ma girwate ki rwom pa Russia man gin aye:

  • Kare me acaki ma pe pire tek/konisitusyono (marom ki 1789–1792), ma rwate ki Revolusyon me Dwe Ariyo. Kare man pa Faransa cako ki cobo Bastille, cako dul me Estates-General/National Assembly, kwanyo woko twero me fyudal, Apoka me Twero pa Dano, ki yabo tiko pa rwot ma ki konisitusyono i bot Girondins ki jo loko ma pe pire tek. Ogoyo piny tiko pa rwot ma kikome keken, ento ogwoko gin me tiko pa burjuwa/liberal, ki kit me twero ma dyere aryo ma kimaro (macalo, ikin Dul me Lobo ki tiko pa rwot ma tye ka kong piny). Calo kamano, Dwe Ariyo me 1917 ogiko Tsarisim, ento okelo gavumenti pa kare manok pa burjuwa ki twero ma dyere aryo ki Soviets.

  • Kare me otamo matek/ma Jacobin (apiripiri 1792–1794, ma tye ki keto Ripablik me Acel, kiketo Louis XVI i tho, kacel ki Teko me Teroro labongo Robespierre kacel ki Jacobin/Komiti me Gwoko Kuc pa Lwak) rwate ki Revolusen me Oktoba (Bolshevik). Jacobins gikwako teko ki bot Girondins ma oyot loyo ki tic me otamo matek, gipako ngec ni lobo obedo Ripablik, giketo piny Konter‑Revolusen, kacel ki gicwalo Revolusen me cito i loko kit pa lwak ma madong matek, kacel ki gigwoko lobo i kom reo me i wic ki me i boko. Man rwate calo kit ma Bolshevik giodug woko Gavumenti me kare macek, gimedo bedo me teko pa proletariat/dikiteta pa proletariat, kacel ki giyweyo anyim sosyalism me revolusen.

Gin marom man nyutu maber kit ma yubu madit pol kare lubo: acaki ki cwak ma lamal me goro twero pa lalo ma con (ma jo moderat/borjuwa tye ka loro), ci anyim jo radikal kwanyo twero i kit ma pire tek me 'gwoko' ki mede yubu i kare me peko. Jo Bolshevik keken, ki tam maber, ki kwano cing i cal pa Faransa, kineno goro-gi me October calo 'coup' pa Jacobin - ma myero me gengo yubu me dwogo woko ki me tyeko romo pa yubu.

Kit me yubu man nen i bwoc calo “History of the Russian Revolution” pa Trotsky (ma nyutu kakare kare me teko aryo i Russia ki yore me tic ma rwate i France) ki i coc pa Rosa Luxemburg ikom gin matime i Russia, ka onyuto ni kare me acel me Revolushen pa Russia (March–October) olaro rwom me Revolushen pa France (ki pa England), ki golo teko pa Bolshevik rwate ki ceto malo pa Jacobin.

Yesu piny piny nyutu agiki ki acaki, ci giko pa Napoleon, ma obedo rwot me lamo ma acel pa tung South, olubo alama me yoo i acaki me revoluson, ci ka timo kamano oyaro giko pa Soviet Union.

Kwalo piny kacel-kacel pa Napoleon rwatte kakare ki leyo manok-manok pa Soviet Union ki dogo piny me 1991, i kit me tyenyo acel keken ma i iye kare aryo pa Revolusen pa Faransa onongo onyutu anyim kare me February ki October 1917 pa Revolusen pa Russia. Rwatte ni mede i kare me konsolidesen ma i yonge pa “radikal” (Bonapartism) ki poto woko mamegi ma pe romo kwanyo. Man ocako ki yoo me gin matime mapol i lobo (history) ki neno me Marxist (pire tek pa Trotsky i “The Revolution Betrayed” ki tic mukene ma rwate kede), ma gicwako Napoleon calo archetype pa Bonapartism: twero pa “strongman” ma oyabe anyim wot maloyo me “radikal” pa revolusen, obalaansi i kind klasi, ogwoko jami matut me kit pa revolusen (ka ocoyo piny wot mamegi me demokras), obyeko empaaya pa dano pire kene/ me lweny-birokratiki, oyalo woko mapol, ci lacen odii piny i kare-kare ma kelo dwoko but-but pa tuk me con.

Wot malo me Bonapartist pa Napoleon rwate ki keto matek pa Stalinist

Bang kit pa Jacobin ma pire tek kede dwogo ma Thermidorian (1794), ci obedo Directory ma pe ocung maber (1795-1799); golo twero pa Napoleon i 18 Brumaire (1799) ocweyo Consulate, ci dong Empire (1804). En oketo gi i cik, kede okobo i piny mukene rwate ma ki nongo i yubu piny pa bourgeois (Cik Napoleonic, tyek pa rwom me feudal, lobo ma kikomako i tung acel ma twero matek), ento oketo gin meno piny bot cik pa twero ma loyo keken, lamal me lweny, kede elite manyen.

Bang’ kare me Bolshevik/October ma pire tek, ki temo me Soviet me kare me con, poto me burokraasi ocako woto iye (lore ki aa i mid-1920s). Cung matek pa Stalin owil Left Opposition, oketo piny socialism in one country, kede omiyo obedo dictatorship me polisi/militari-burokraasi. Ekonomi ma kipango ki jami ma kityeko dwoko gi me lobo (lamal me rwate ma kityeko nongo i October) kigwoko, ento kityeko dwoko gi obed gitic pa caste ma ki miyo-gi twero madit, kede internationalism kigoyo woko.

I gin aryo weng, kec me revolusiyon kigenge woko ci kiyubo i twero pa lobo ki yaro pa lobo, i bot dano acel onyo i bot yore me tic acel (Trotsky ocwaco keken ni rejim pa Stalin obedo kit me “Soviet Bonapartism,” matye macok bot Empire pa Napoleon loyo Consulate).

Boro ma ki kare ki kare

Man en aye kit me rwom madwong: ngolo teko pe gin tim acel ma ocake ka otum, ento en obedo rwome me yubo woko kacel-kacel, ma ki cako ne ki yweyo i bor maloyo twero, ki kec me iye, ki lweny ma ogobo iye, ki lopo twero i tung lobo, ki dwoko kit ma pe oromo, i agiki yubo woko onyo dwoko odoco.

But pa Napoleon (1812 nyaka 1815)

  • I mwaka 1812: Donjo ma pire tek i Russia — Grande Armée (jaco lweny 600,000) otyeko bedo peko madwong ki bal me kelo ngwec, Wiinta, kede gel ma dwong pa jo Russia. Obedo kare me poko yore ma pire tek; gabo madwong i lagoro kede i dwong pa jaco lweny.

  • 1813: Piny mapol gicweyo kacel ikom ne; en ojukore i Leipzig (“Lweny pa Piny Mapol”)-kwanyo rwate pa Jamani ki piny ma ne tye iye; buk pa ne ocako dwogo matin.

  • 1814: Piny ma rwate giketo lweny i Faransa me iye; gigamo Paris; Napoleon oketo woko kom pa rwot, ki gicwalo ne i Elba.

  • 1815: Dwogo pi kare manok (Nino 100), obale woko agiki i Waterloo; cwalo woko matime piny i St. Helena; Rwot-ker pa Bourbon gityeko dwogo (dwogo cen me kwanyo woko omoro me revoluson, ento pe weng—loko me cik ki me lobo mogo odong).

Tung me Soviet (1970s dok i 1991)

  • I agiki pa 1970 ki i 1980: ocung keken me cente (“zastoi” i cing pa Brezhnev), pung me jami ma tye ka bedo pol, bedo i lalo i teknoloji, ki lum me gik me lweny ma oric kun US/NATO—med ma loyo romo me kit pa jami weng ocako kao iye pa kit me cente.

  • 1979–1989: Lweny me Afghanistan—“Vietnam” pa Sowiet; lweny ma calo piny me lodo-lodo ogolo kwer, oyubo cwiny, kede oyubo rwom i bot piny weng (niang rwatte ma opoto woko: Napoleon obale i Rusia; USSR ogweyo remo i wang lweny ma balbal, ma tye ki yeko).

  • 1985–1989: tim me loko kit pa Gorbachev me perestroika/glasnost (tem me ‘gwoko’ kit, calo gonyo ma i kare me agiki pa Napoleon) ento gi yaro bot lwak gik ma pe rwate ki gimedo mede; piny ma obedo satellites i Eastern Bloc gimedo ki giyweyo kene woko (Berlin Wall oboto i Noveba 9, 1989, twero me lalo gipoto i 1989–1990)—rye pa ‘empire ma i woko,’ calo atir keken ki rye me piny ma Napoleon ne luro kwede.

  • 1990-1991: Peko me nasiyonalisimu ma i iye; repubulika gicwalo ngec ni gi obedo gi twero ma lacen i lobo gi pire kene; i dwe Agasti 1991, tem pa gi ma tek ki wic me kwanyo twero me lobo opoto woko dwong matek; Gorbachev oweko tic pa ladit pa lobo i cing 25 me Desemba, 1991; USSR opoko woko i lobo 15. Dwogo me kapitalisiti bino (i kare pa Yeltsin: “shock therapy”, oligarchs, “privatization”)—macalo “Dwogo pa Bourbon”: jami me kete pa kare mapud pe i revulushon (onyo gin ma calo gi) gidwogo, giloko cen rwom me jami pa revulushon ma opong, ka gigwoko kit me laliro manok.

I gin aryo, impaya (French Continental System rwate ki twero pa Soviet Eastern Bloc/COMECON) oyubu ki oko i ciki, ketho me ciki mede dwong, peko ma agiki nyutu pore, ci twero me kit pa dano ma macon dwogo yaro komgi (monarki/kapitalism). Bonapartism nyutu ni pe romo mede bedo—“piramidi ma otung i lawotne,” calo ma Trotsky owaco—pien bedone tute i pimo piny basi pa dimokurasi pa revolusen, kun tye ka gwoko (ento tye ka kir) basi pa ekonomik ne i pungu pa woko ma tye ki lweny. Kolapso pa Soviet pe otime kacel acel ka waneno i kare ma bor, ento obedo agiki pa ketho me ciki ma med med; calo ni impaya pa Napoleon pe orem i otum acel, ento okethore pi kobo ma bino lacen lacen nyo i dwogo.

Kacako kede kagiko pa France kede Soviet Union rwate kakare ki gicao me Rwot Uzziah kede Ptolemy. Ptolemy IV Philopator onongo ogolo lweny ma maleng i Lweny pa Raphia (217 BC) i kom Rwot pa tung lyec (Antiochus III), ento “pe bino medo twero bot ne”—oketo kica, pe omed loyo; odwogo i bedo i cam-cam kede yweywe me cwinya; eka (ki coc ma kigwoko i 3 Maccabees 1-2) Ptolemy odwogo i Jerusalem inge ka opwonya. Cwiny ne opongo, omito temo donyo i Ka Maleng pa Maleng kede miyo misango keni keni—tic me kwanyo cing kede mede i kom Lubanga matir. Lubanga ocweyo ne twii (paralysis), okobo piny, kede ocako lilo jo pa Lubanga. Kare me telo ne ki con dong obedo me woko woko: boko me kwo marac, turu i iye i bot jo ne, kede twero ne dong oremo oremo paka otho. Man obedo calo-cal ki en ma Rwot Uzziah (2 Chronicles 26:16-21), ma cwiny ne opongo dong ka otyeko loyo i lweny; eka odonyo i ot pa Rwot me yoyo incense (kwanyo tic pa jo-Lawi), kede ocweyo ne ki lepra i bwonyi, ma obedo gonyo ma peneni bot lwak. Kamacalo kono, Uzziah onongo obedo keken, kigoyo-iyoo ki ot pa Rwot, paka otho—otho ma lento-lento, pe obalo keken woko.

Gi aryo obedo rwodi me tung me “South” ma keto wi gi iye nyutu pire ka gi donyo marac i Ot pa Lubanga i Yerusalem; ci ki mede ki kato woko piny piny, me loro loro, pe ki gudo woko i dong. Man obedo cal me kit pi “rwot me tung me South” weng ma bino anyim.

1798: Faranse obedo Rwot me Lamo me tung otono

I kare me agiki (1798), Fransi ma pe geno Lubanga (twero ma keken otyeko nyutu kit pa laro pa Misri — yaro mapore ni pe tye Lubanga, macalo i Buku me Nyikare 11:8) opogo rwot pa bor (Papaci) ki mako Papa ka yiko ne woko. Napoleon obedo twero me lweny ma ocwalo pogo en i kit dano. I 1798, Fransi ocwako korona pa piny, pien omiyo dwong laro me pe geno Lubanga acel keken ma Misri me con otyeko nyutu.

Ento calo kaka Ptolemy pe onongo romo “miyo loyo mamegi i opong,” kare ma pire tek pa Rewolusyon me Fransa pe onongo romo gwoko ber ma onongo oywako, onyo cwal woko ber ne i lobo mapol i opong. Kraun pa South wot anyim, kun filosofiya me pe-geno i Lubanga rwate kacel ki nongo dwon manyen i twero pa lobo.

Alama me Teko pa Rwot ma woto anyim: Ki Napoleon bot Lenin bot Stalin

Gin adek man pe gi obedo me obino peke; ento gi tyeko ma dong piny piny—ka gin acel acel nyutu cawa mukene i yore pa Rwot me Bor wot bot poto mamegi piny piny. Napoleon—kit nyutu madit ma acel bang 1798. Oloyo i Egypt (bor malube), ento obeko medone woko; lweny pa Russia me 1812 obedo bal madit, ma ocako kwanyo woko kabedo i tung me oko pa piny pa rwot mamegi kacel kacel (1813–1814); ci oketo iye keth me agiki (Waterloo 1815), ki gicwalo iye i woko dwii. Napoleon nyutu poto ma dong piny piny, me gako gako—ki malube calo Ptolemy ki Uzziah.

Lenin oyaro twero pa rwot i Revolusen me Dwe me Apar 1917. ‘Turo’ pa Bolshevik mede lweny bot kit me tero macon (kacel ki twero pa dini). Ento kare ma pire tek pe romo bedo macwec; kwo pa Lenin ocako poto macok coki, ci kit me tero ocako bedo byurokratiki.

Stalin, ma ocobo kit (Bonapartism me Soviet), ogengo revoluson, ocoko ne buk me rwot madit me lweny-ki-birokrasi; gwoko ber me dyer ma otyeko kelo (ekonomi ma kityeko mino gamente twero iye — lube ki yore me kwedo-feudal, malube ki ‘Code’ pa Napoleon), ento oyalo twero i iye keni (yweyo ma pire tek) ki i woko (medo piny). Ento cwinyo ocweyo i malo i ateisim; kit me tero ne pe romo adada ‘nongo weng ber pa lamalo ne.’ Medo ma loyo twero (Afghanistan malube ki Russia pa Napoleon), bedo ma pe tuki, lok me yore ma pe olare (perestroika obedo temo ma agik ma ki ceke matek), ocayo ki ‘satellites’ (1989–90 = ocayo ki ‘larem me lweny’), ki boyo woko ma agik (1991).

Golo woko pa Soviet Union pe obedo kacel; obedo wot atidi atidi, calo kit ma lwak pa Napoleon oyubo atyer atyer, kede calo kit ma twero pa Ptolemy ki pa Uzziah omel inyim kare ma gi bedo ki wii malo i Kal pa Lubanga. Rwot ma "me cwiny" pa south (pe-geno Lubanga i kit me gamente) onongo ocwako kwero ne ma oywongo tye: opoto ki iye, pe onongo twero gwoko lok me goba, ogogo woko ki dwoko-kit me rwot pa north (dwogo-dwong pa Papasi i kabedo ma obung pe tye).

Revoluson pa Faransa (i yore aryo) nyutu kit me Revoluson pa Rusia (Febwari ki Okitoba/Bolshevik). Bonapartism pa Napoleon ki giko ne mot mot nyutu kit me mako-tek pa Stalin ki giko mot mot pa Soviet. Gin weng eni obedo tic me kare kombedi pa rek me ‘king of the south’ me Daniel 11, cako ki pe me loyo pa Ptolemy i Raphia ki dwong-cwiny i Ka Maleng, kun otoo peco maromo acel pa Uzziah ki giko ne mot mot, nyo i Faransa i 1798 ki dul ma ocako ki iye ma pe geno Lubanga (diro pa Lenin–Stalin) ma pe onongo twero medo tek pa pire ki loyo-gi.

Lenin, ngat ma ocako teko ma matek onyo ngat ma okwanyo teko (ma tye ka rom ki dongo malo pa Jacobin/Bolshevik; kare me ‘turo’ i tung’ 1917, romo calo Consulate ma i acaki pa Napoleon i tung’ Brumaire). Stalin ne obedo ngat me Bonapartist ma ogolo jami weng i tek (ngat ma olalo lwak madongo pa Soviet, yweyo, lamal i Lweny me Dunia II, wi madwong pa Lweny Malili; cwinya ne otyeko malo i pe yaro Lubanga, ento pe onongo twero miyo tek opong lamal i kare me bor—longo woko ma loyo rwom ocako).

Khrushchev obedo ladit me “thaw” i bang lamal (1953–1964): ogamo woko Stalin (Lok me i Mung 1956), onyuto korapshon manok, otemo yubo cik ma piny-piny, ento pe onongo romo dwoko kenge ma i cing me nyonyo. Man rwate ki “Thermidorian” onyo kare me cako woto piny—tuu me bugo oyweyo piny, kono cing me nyonyo ma pe gene i Lubanga odong keken; ento nying-ber owoto piny (macalo: lwenyo ma i Cuban Missile Crisis me 1962 rwate calo odok-piny matino me Napoleonic mapwod pe giko ma madit).

Gorbachev obedo ngat ma yiko kit ma cwiny ocwer (1985-1991), ki perestroika (dwoko yore me tic) ki glasnost (yab matwal) macalo temo me agiki me 'gwoko' kit tic; ento gin omedo mede me ogolo piny woko—lale pa Eastern Bloc (1989 Berlin Wall), ki lut me iye. Man obedo lacar ma pigi loyo me 'agiki ma wot kacel': macalo temo me agiki pa Napoleon me yiko kit mapwod pe donyo lweny me 1814, onyo dwoko piny pira pira pa Ptolemy/Uzziah inyim goro cwiny i Ka pa Lubanga. Concordat/kacoke pa Gorbachev me 1989 kwede Papa John Paul II (rwot me tung cen) nyutu calo lak me lamal—pe geno i Lubanga pa rwot me tung cam opogo cing bot dwogo tek pa Papa.

Yeltsin obedo ngat ma nyutu bolo agiki (ki 1991 dok cen), ma okwanyo rwatte me gengo coup me August 1991; odokke Presidente pa Russia; ogwoko kit me yaro-woko pa USSR (i December 1991); oketo “shock therapy” me privatization; ci odwoko bedo me kapitalism. En ocwalo iye agiki ma rucubutu ki dwoko manok pa jami me kare mapir i cako revoluson (kapitalism me oligarki), macalo dwogo pa Bourbon i nyima pa Napoleon. Ot pa Rwot me South otweyo woko, me tyeko Danyel 11:40 pa cako-tek me North macalo yamo me rwete-rwete (Papasi kudoko ki alyansi ki United States).

Tipolojia cobo golo bura ma tye ka liling, me anyim-anyim, pe poto i kare acel; macalo loyo ma Ptolemy IV oloyo i Raphia ma ocako lamal me cwiny, celo mape kigeno i Kac pa Woro, gito pa Lubanga, ki po madut madut; yer pa Uzziah ki lepra, ma okwanyo ne peke nyaka tho; ki poto keken-keken pa Napoleon (Russia, Leipzig, Paris, Elba, Waterloo). Rek me Soviet nyutu ngo malo me teko i labongo pa Stalin, ki gono woko iye ma mede-mede i 'oywoto' pa Khrushchev ma oyaro pore i dul. Nen acaki, kare pa Brezhnev obedo bedo ma pe wot anyim, ki yubu pa Gorbachev gityeko bedo gin ma orwoko medo wot anyim; kare pa Yeltsin dong ocweyo woko twolo weng (USSR kiyabo woko; kit me gamente me pe geno Lubanga otum woko). 'Cwiny omalo' oyubo i rek weng (kwedo me pe geno Lubanga), ento pe ngat keken 'otiyo ki loyo ma ocako dong maloyo'.

Agiki pa rwodi me Too obedo mat mat, poto pa Satan ocako i krosi, ci me agiki kicwalo ne woko pi higa 1,000, eka otho.

Ci aneno malaika acel oburo piny ki polo, kongo latidi me poto ma pe tye wang, ki yaro madit i cing ne. En okumi draagon, nyoka ma macon, ma obedo Diabolo, ki Setani, ci ogodo ne ki yaro pi mwaka alufu acel; ci orwodo ne i poto ma pe tye wang, ci ogengo ne, ci oketo cim i wi ne, pi pe dong omiyo ogandane luwo yo ma pe atir, nyo mwaka alufu acel otyeko; ci lacen kuno, myero oyweyo ne pi kare manok.

An aneno kom mapol, kede gibedo iye; twero me kwero kityeko miyo gi. Aneno cwinye pa joma gicutogi wi pi lagony pa Yesu, ki pi lok pa Lubanga, gin ma pe gilamo lec marac, pe calone, pe gitero ratiro me iye i wang wii gi onyo i lwete gi; gidok kwo, kede gilubo ki Kristo pi higa alufu acel. Ento joma otho mukene pe gidok kwo nyaka higa alufu acel otyeko.

Man obedo dwogo kwo me acel. Ngat ma tye i dwogo kwo me acel, obedo ogwedhi ki maleng; i gin ma kamano tho me ariyo pe tye ki teko; ento gibedo lapirisita pa Lubanga ki pa Kirisito, kacel ki en gibedo rwot pi higa alufu acel.

Ka higa alufu acel ogiko, Setaani bikewo woko ki i gereza pa en, kadok obi woko me ribo jo-piny ma i tung ping angwen me piny, Gog ki Magog, me cokogi kacel pi lweny; welgi obedo calo rie me nyanja. Gin golo woko i weng piny, gi cobo kambi pa jo maleng, ki paco ma kiceto; mac obur ki i polo ki bot Lubanga, oyakogi. Kadong Setaani ma oribogi, kicwalo iye i nam me mac ki kiberiti, kama le marac ki lanabi marac obedo; gibuyogi ceng ki otum, pi kare pe giko, kare weng weng. Revelation 20:1-10.

I coc ma bino, wamedo paro wa ikome rwot me tung i piny i Daniel chapta apar acel, vasi apar acel, apar aryo, apar adek, apar angwen, apar abicel.

Magazini “Kare me Agiki” kicap i 1996, kede tye calo poro ma i Buk pa Daniel ma kigolo gonyo iye i 1989. Macok coki, ChatGPT okwano magazini man, ki kwayo ne me yaro tice pa Ukraine i rekod pa cing me rubu 40 ma kicweyo i iye. Ma piny en aye poko me magazini ma otye i rekod me lwak pi higa 30. But me acel ki ii coc pa Ellen White i magazini en Testimonies, Volumu 9, 11.

Neno ma loyo weng: Ukraine i kit pa lanabi

Sa loob ng propetikong balangkas ng magasin hinggil sa Daniel 11:40–45, ang Ukraine ay tinatalakay kaugnay ng pagbagsak ng Unyong Sobyet at ng tunggalian sa pagitan ng Papasiya (hari ng hilaga) at ng ateistikong komunismo (hari ng timog). Ang Ukraine ay inilalarawan bilang isang mahalagang larangang panrelihiyon at heopolitikal sa mga pangwakas na yugto ng mga digmaang pamalit, lalo na kaugnay ng Simbahang Katolikong Ukranyano at ng pagiging legal nito matapos ang mga dekada ng pagsupil sa ilalim ng pamamahalang Sobyet.

Magazini nyuto ni Ukraine obedo but me tyeko lok pa lanen ma madwong mape loyo ma kicono i Daniel 11:40, kun tito yubo woko king of the south ki rwome me kacel pa Vatican ki United States. Ukraine kinyuto calo atir ni pe geno pa Soviet tye ka doko mego, kede dwogo cako twero pa Katoliki i Eastern Europe.

Ukraine i lweny ma tye i kin Rwot me tung cen ki Rwot me tung tong

Magazini man nyutu ni Rwot me South obedo geno ma cwalo ni pe tye Lubanga, ma me acaki kitye kwede i France (1798), ki lacen kitye kwede i Russia me Soviet. Rwot me North obedo Rwom pa Papa, ki Daniel 11:40 nyutu lweny me cwinya ma cako i 1798 ki otum i poto pa Soviet Union i 1989. I iye kanonge man, Ukraine nen calo but me blok me Soviet ma oyubu woko i tyeko ne pa lagam me Daniel 11:40. Magazini man nyutu poto pa Soviet Union calo yo ma acel i dwogo yot pa lac ma kelo tho pa Rwom pa Papa (Revelation 13).

Gengo pa Kanisa Katoliki pa Ukraine (Gin ma kicito iye)

Magazini tye ki dokyumenti pa lobo ikom timo marac bot jo Katoliki ma timme i iye teko pa Soviet.

Ki bot Time Magazine, December 4, 1989:

Ka Lweny me Ceng Ariyo otyeko, yubu marac ma tek ento i cawa weng pe kwede rem mapol, oyabe i Ukraine ki i dul manyen me Soviet, oketo peko i miliyoni pa jo Katolik me Roma, ki jo Protestant, kacel ki jo Ortodok.

Ukraine kityeko ngiyo calo kabedo madit ma kigengo rwom pa Katolik i lwak me Komunisim.

Miyo Kanisa Katolika pa Ukraine obed me cik

Gin ma pire tek i lok ikom Ukraine en keto iye cik pa Kanisa Katolika pa Ukraine ma kigengo pi kare ma bor.

Ki Life Magazine, December 1989:

Bisip Katoliki manyen adek kityeko yaro gi cok coki i Czechoslovakia. Kede dwe man, Gorbachev obedo ka buto kube ki Papa John Paul II kun oceto i Italy—ma obedo neno cing ki cing me acel i bot ladit pa Kremlin ki pa Vatican. Kube magi romo kelo ni Kanisa Katoliki pa Ukraine, ma kityeko gengo ne pi kare madongo, obed iye cik i U.S.S.R.

Ki U.S. News & World Report, Disemba 11, 1989:

Ki tye kigeno ni dwogo twero me dini bi cano kwanyo woko giko ma kiloko ki cik me gamente bot Kanisa pa Catholic pa Ukraine ma tye ki jo miliyoni abicel, ma otyeko bedo i mung kacel ki 1946 ka Stalin ocik ni ki ruko iye i Kanisa pa Orthodox pa Russia. Cweyo ni Kanisa pa Ukraine obed tye ki cik obedo tamo me acaki pa Papa.

Magazini nyutu man macalo min adwogi ni lwak pa jo ma pe geno Nyasaye ocwil woko, ki twero pa Katoliki tye ka dwogo. Gityeko nyingone ni obedo adwogi atir pa pirec me diplomatik pa Vatican, ki gicwako kare ma dit i opongo pa Daniel 11:40, kun Ukraine gityeko keto anyim calo apok ma nen atir ni Papasi tye ka dwogo twero i lobo ma con obedo i komunis.

Ukraine macalo nyutu atir pa medo anyim pa twero pa Papa

Poto pa komunizim pe keken obedo lok me politika, ento obedo koyo me tipu ikom bedo pe geno i Lubanga; kede yweyo anyim me yubo piny ki politika pa Papasi, ki cako dwogo pa Papasi i lwak me piny weng. Ukrain obedo lok me nyutu i rwenyo woko golo cing pa Soviet ikom adini, kede lweny ma kikwanyo ne ki tol pa Rōm i bot Eastern Europe. En nyutu lok ma pire tek ki bedo pe geno i Lubanga ma kiketo ki teko bot twero pa Katoliki ma kigwoko dwogo, kede keto i cik pa Kanisa Katoliki pa Ukrain kityeko yiko ne calo moko ni pa lamal ni Rwot me tung’ cen tye ka yweyo woko Rwot me tung’ wang’ calo yweyo ma ocung cungu.

Ukraine ki Yore me Janabi ma Lamal Loyo

  1. 1798 - Kit pa Papa nongo rany ma kelo tho.

  2. 1917 - Ateizim odwoko kabedo ne i Rusiya (Revolusen pa Bolshevik).

  3. 1989 - Dul me Soviet opoto woko.

  4. Ukraine - Kanisa Katolika kiketo iye cik.

  5. Paapasi odwogo cano twero me geopolitik.

  6. Amerika ma kicoko kacel, i agiki, obedo i yik pa Papa (Daniel 11:41).

  7. Lobo weng woto ikom (Daniel 11:42-43).

Ukraine rwate maber i rwom me kare 3-4, macalo but ikare me loko i tung ateisim pa Soviet ki twero pa Papa ma odwogo.

Kome ngec ma kigoyo nyinggi i lok me Ukraine

  • Jeff Pippenger (kit ma tung pa teoloji)

Roho me Unabi

  • Lweny Madit

  • Lok ma kiyero

  • Testimoni pi Kanisa

Jo me ngec ma pe me dini

  • Magazini me Time

  • Magazini me Ngima

  • Ngec pa U.S. ki Ripot pa Piny

Ukraine kikwayo i yore ki:

  • Cweyo bot Jokatoliki i bang Lweny me Piny ma aryo

  • Medo kwo pa Kanisa Katoliki pa Ukraine i mung

  • Diplomasi i kin Gorbachev ki Vatican

  • Dwogo ma ki cik pa rwom pa laloc pa Kanisa Katoliki

Roco me agiki ikom rwom pa Ukraine i barua me ngec

I kare me pe yubo Lubanga pa Soviet, Ukrain obedo kama tek pi Katoliki ma kiweyo piny. Kiketo Kanisa Katoliki pa Ukrain iye cik, me nyutu ni Rwot me tung piny ocin. Twero pa Vatikan i Ukrain onyutu dwogo me twero pa Papasi, kede lok me dini i Ukrain obedo calo rweny malac ni Daniel 11:40 tye katime. Gin matime ma orum Ukrain obedo but pa yo me acaki i yomo lwec ma kelo tho pa Papasi. Eka, Ukrain pe kiweyo calo gin me politiki ma tye keken, ento calo alama me poropheti i wot me agiki me Daniel 11.