Lagwot me yabo atir Daniel 11:10–16 nonge i keto porofetik mebedi ma kicako tic kwede i higni maloyo apar adek, i 1996, ka magazini The Time of the End kityeko yaro. I lacen me higni apar adek, Lubanga otyeko yabo ni lok porofetik mukene myero kityeko cweyo iye i cik, calo kit ma lok pa Millerite kityeko cweyo iye i cik i 1831. I histori me omega pa higni man apar adek, lok ma myero kityeko cweyo iye i cik kimiyo neno calo yubo pa lok me Islam ma con, calo kit ma Josiah Litch onongo nyuto; kede bene lok me 'closed door' ma kiyubone atir, calo kit ma Samuel Snow onongo nyuto, ma obedo cal pa 'parable of the ten virgins'. Lok me Islam, ma ocako kwede ciko pi loro ma kamede-kamede me 'doors of probation' ka Kristo tye ka tyeko tic pa 'judgment', obiyaro. Lok man tye i aryo: rek ma iyie ki rek ma i waho; magi, i tung acel, giporoyo yore aryo ma acaki i yo me adek me temo, ma pol kare otime ka porofesi kigolo loro woko, calo yabo pa Yesu Kiristo ma otime i December 31, 2023.
Magazini me ‘The Time of the End’ tye kongo ki yubu ma gonyo tutwal pa anyim pa America, macalo kinyuto i lok abicel me agiki i ‘Daniel 11’ ma kiweyo ki golo cal i cawa me agiki i 1989. Magazini en otyeko bedo i rekod pa lwak pi higa apar adek, ki keken pe oneno ni gin ma dit loyo i magazini en obedo lweny pa dini ikin Komunizim ki kanisa i labongo teko pa Katolik, mape atir i Ukraine. Lweny pa dini en ma aa ki kare me 1989 yaro piny me pote pa dini me Putin, macalo kinyuto ki Ptolemy ki Uzziah i gonyo ma giduto oyaro i tempele i Jerusalem. Tempele i Jerusalem obedo tempele pa Uzziah, pe pa Ptolemy. Putin ki Zelenskyy giduto kwalo maleng pa tempele acel meno i yore aryo ma pe rwate; acel calo Jipiti, acel calo Yahudi.
Kanisa ma onongo tye ka lwenyo bot Rwot me Kusini i 1989, en obedo Kanisa Katoliki. Ki ento pingo pe? Ateisim pa Faransa ogoyo rwiye ma kelo tho bot Rwot me Kaskazini i 1798; ento pingo twero pa Papa pe obedo me dwogo cen bot yubu ma odiyo pi kare mabor pa ateisim bot Kanisa Katoliki, ne atika i Ukraine? Ma madit loyo en ni boc ma olare maber ikom Ukraine o aa ki i coc ma gicoyo i 1996, ma onongo tye ka yero lok pa jo me cobo kit jami pa piny ma pe me dini, ikom kit jami ma otime i 1989. Kany ka Rwot tye ka kwanyo cal pa kit jami ma ocikke i rek 40, En otyeko nyuto lweny ma tye i kore me kanisa me Orutodoksi aryo, me miyo kit me poropheti ki me cobo pa lweny me Raphia ki pire dokne, ki dong En oketo iye ngec ma mite i magazin The Time of the End ma gicoyo woko pi mwaka apar adek mukato.
Tho pa Napoleon rwate ki tho ma piny piny pa Lenin, Stalin, kacel ki kit me yore pa Soviet Union. Ka duk pa lamal me tung me obur okobo kabedo me gamente ne i Russia, obedo revolusen aryo ma madit i higa 1917. Acel obedo ma gicako ni Revolusen pa Russia, ka Czar kicabo woko; ci i higa acel acel, Revolusen pa Bolshevik bene obedo, ma okelo lut me jo piny kene pa 1917 nyo i 1922. I higa 1922, ki cweyo Soviet Union.
Acaki pa Russia me bedo rwot me tipu pa South onongo nyuto lok piny me tuk aryo, ma omede i lweny me i bot piny, ci lacen yubo lwak me piny mapol. Lapoto pa Lwak me Soviet bene obedo me tuk aryo, ocake ki gonyo woko Berlin Wall i November 9, 1989, ma ci okelo i ywayo woko Lwak me Soviet i December 31, 1991. Macalo rwot me agiki pa Russia, rwot me South, Vladimir Putin onongo en calo i kite ki rwot me Russia ma acaki—Vladimir Lenin.
Vladimir romo nyutu ni ‘rwot madit’, ki Putin romo nyutu ni ‘yoo’. Lenin romo nyutu ni ‘aora madit’, ento Vladimir Lenin oyero nying ‘Lenin’ me weko piny nying me ada pa en, ma en obedo Vladimir Ilyich Ulyanov. Ilyich romo nyutu ni ‘wod pa Elijah’, ki Ulyanov romo nyutu ni ‘wod pa Elijah matidi’.
Lal ma ladit pa Russia i yo, i lok me con ma giyaro ki lweny me Raphia i 217 me anyim Cako Kristo, kityeko yaro ne calo lal me acaki pa Russia, en aye Vladimir Lenin, ma obedo lal ma ladit pa aora ma tye ki twero madit, ento ma okano nyinge. Nying obedo alama me kit ngat, kede ka Vladimir okano nyinge aryo, en nyuto kit ngat ma oyero aora madit me paro me politika, loyo kit ngat ma giyaro ki Elia, ma nyinge pulo, ‘Lubanga obedo Yehova.’ Tung me pe geno Lubanga obedo gamo Lubanga, kede pe geno Lubanga obedo kit ma lamal pa rwot me cen. Nying me aryo ki me adek pa Lenin gimiyo dwong bot Elia ki wuode, kede agiki pa Russia calo rwot me cen giyaro ki Ptolemy IV, ma oloyo i lweny me Raphia; ento ka Antiochus odok i 200 me anyim Cako Kristo i lweny me Panium, wuode Ptolemy ma oromo cawa abicel ne obedo rwot. Nyinge aryo me acaki pa Lenin nyutu Elia ki wuode, kede rwate ki Ptolemy ki wuode. Elia, kede kwena bot nyithone, otime i kare agiki, me anyim ‘Nino madit ki ma matek pa Rwot;’ ma en aye kabedo ma lweny me Raphia ki Panium bene tye.
Nen, abi cwalo botu Elija janabi mapwod bino nino madit ki ma rwenyo pa Rwot; eno obidwogo cwiny pa kwaro bot lutino, ki cwiny pa lutino bot kwaro gi, ka pe abi bino akobo piny ki kwer. Malaki 4:5, 6.
Lok me buk pa Uzziah ki Ptolemy rwate i Daniel 11:11, ki Uzziah odong kwo pi higa 11 bang’ rebelyen pa en ki lepra; ento Ptolemy otero pi higa 17 weng, ma obedo namba pa higa maromo acel i kind lweny ma i Daniel 11:11 ki 11:15. Porofesi pa higa 250 ma ocako i 457 BC, otum i 207 BC i tung me lweny aryo meno; higa 10 bang’ Raphia, ki higa 7 kapok Panium. Tero pa Ptolemy IV ocako i 221 BC, ki otho i 204 BC; omiyo higa 17 pa Ptolemy pe gin rek acel kwede higa 17 ma koa i Raphia nyaka Panium. Pe bene gin higa 17 acel keken ma nyutore ki giko pa porofesi pa higa 250 ma ocako ki Nero i 64, ki otum i 313. Kochako i 313 nyaka cik pa Sunday ma acel i 321, obedo higa 8; ci higa 9 bang’ ne, i 330, Constantine opoko pinyruoth i East ki West.
I cawa matin maloyo, Putin ki Russia bino loyo Ukraine, ki tyen pa Ptolemy ki Uziya bino cako dwogo doki i mukato ma kinyutu ie i lok me coc apar aryo. Lajwoki aryo me Bibul keto tem me agiki pa Putin i tem me Kanisa ki Twero me Lobo. Kica gi onyute pire tek i Hekalu i Yerusalem, omiyo kinyutu ni Hekalu pa Uziya, ki dini pa iye, obedo kan ma poroc cwalo iye.
Zelenskyy, ma nyingne nyutu 'green', obedo 'puppet' pa jo me cik pa ofis me globalism pa European Union ki United Nations; ajenda gi me globalism onyutu maber ki muvimenti me polotika me 'green' ma woro 'Min Piny'. Obedo rwate ni Zelenskyy ne obedo aktor; pien atir atir, en ajenti pa jo mukene me twero, ki nyingne, ma nyutu 'green', nyutu poyo-wic me polotika ma tero yeco mamegi i bodi me 'chess' pa gin ayela pa dano. 'Checkmate' dong tye macok pi Zelenskyy.
I lok agiki man, tic me gonyo pa Uzziah ki Ptolemy bi dok time; ento Ptolemy (Putin) otho cawa angwen con pa lweny me Panium, ki yubu ma agiki me rwot me butu tye kinyutu ki lutino ma idwe ne abicel, ma giyubo iye ki jo yubu ma gitye acel acel ma gibalo ki pe gi twero.
Ptolemy V onongo tye keken maromo higa 5-6 ka oting’o kom pa rwot i 204 BC (inyim tho pa lacooni ma ocuk), ki lobo pa Ptolemaic onongo ogengo ki dul acel acel pa lawi me lobo ma pe ngeyo tic onyo ma gitye ki bwoc i kare me lwak pa iye. Lawi me lobo ma acaki obedo i 204-202 BC, inyim ka gicuke tho pa Ptolemy IV, ki minne, Arsinoe III, onegi. Jogi ma gigwoko dwong i ot pa rwot—Sosibius, minista ma otimo kare loyo i tung Ptolemy IV, ki Agathocles, lanyale pa Agathoclea, dako ma Ptolemy IV onongo otamo kwede—gipongo gi weng calo lawi me lobo ikom rwot. Gicweyo onyo ginyutu coc me wii ma cime ni gin bedo lagwoko, giketo rwot otino i wang gwoko pa Agathoclea ki wel pa iye, ki gikwanyo woko jo ma romo bedo gi lwak kwedgi. Sosibius ocung ki tic mapol me lobo i acakki.
Kare ma oko i 202 BC, lok madit otime, ka Agathocles obedo laloc me cing ma loyo weng; ento kigamone madwong pi kwo marac kede tero lobo marac. Lwak me jo piny i Alexandria omiyo gigoro ne gi lwak kacwinya marac tutwal, ka rwot lutino oyie kwede i nying keken. Ka dong, laloc me cing ma obino lacen obedo Tlepolemus, gavanaa pa Pelusium, eka bene Aristomenes. I kare me lweny pa Panium i 200 BC, piny pa rwot ne tye i twero pa laloc me cing ma gi cako ka gi weko lacen lacen, kede lami tam pa ot pa rwot.
I lweny me Panium, jo-lweny pa Ptolemaic kikelo gi i tere ki Scopas me Aetolia, ladit me jolweny me cente ma ki keto i kare me jodwogo rwom, pe ki Ptolemy V kene. Rwot lutino pe tye ki twero ma atir; tami ma kiketo, yore me lweny, kacel ki bwoc weng pa lobo pa rwot, gu twuye ki pe gityeko tic pa jodwogo rwom, jongo me iye piny (calo jongo pa jo-Egupti ma ginen woko), kede yang i duka pa rwot. Dirica man omii yo Antiochus III Madit me okeyo Scopas maber atir i Panium, okwanyo Coele-Syria, kacel ki Judea, pi kare weng ki woko ki bot twero pa Ptolemaic.
Jokwalo lok me kare mukato giwaco lok pi twero me bedo ni tho pa Ptolemy me angwen otime ki yath me tho, ma bende obedo but me paro me lok me kare mukato ma lube ki Vladimir Lenin, Joseph Stalin, kacel ki Rwot Nyako pa South, Cleopatra. Putin oloyo i Lweny me Ukraine, ento poto piny ne ocako ki dwone me keto i tic kit me loro kwede ma Soviet Union onwongo tye kwede ki Kanisa pa Ukraine, ma, ka kikwanyo woko i 1989, ne obedo cal pa loyo pa Rwot pa North ikom Rwot pa South.
Ukraine obedo kabedo me acaki pa Ortodoksi me Slavik ma i Tung Wang Chieng. Baptiiso pa Vladimir Madit otimore i mwaka 988 i Kyiv. Ma lacen, Moscow omako nying “Rome ma Adek” inyim ka Konstantinopol ocwero, oketo pire calo ladwogo ma atir ki lagwoko me cwinya pa piny weng me Rusia, kacel ki Ukraine calo “piny me kanoniko” pa iye.
Patiriakiat me Moscow kare weng otyeko neno Ukraine calo pe romo yaro ki Rasha i kit me lamo, ki motto ma “Dano acel, geno acel,” ma en aye lok ma Putin keken otyeko waco mapol. Ukraine, tutwal cok ki 2014/2022, dong neno tic me gwoko kit pa Moscow calo loyo me koloni ki me impiria, ento pe calo min me lamo ma atir. I February 2026, tye jurisdikson me Orthodox aryo ma giceto kwede. Acel aye Kanisa me Orthodox pa Ukraine, ma cok ki 2019 obedo pire kene, pe ikom twero pa Patiriaki ma Ecumenical Bartholomew me Constantinople. I Kyiv, giyaro Kanisa me Orthodox pa Ukraine ni obedo kanisa pa piny ma atir.
Ngat ma ikwano, bedo i cing: Orthodox Church of Ukraine obedo kanisa mapat ki Ukrainian Orthodox Church. Ukrainian Orthodox Church onyutu ki Kanisa Orthodox pa Russia; pien man, Zelenskyy tye ka gudo ne. Vatican orweny kwede gudo pa Zelenskyy ma dong tye ka timo; ento kweg pa Putin ma i verse apar aryo bino lacen ikom loyo pa en i Raphia, en pe ociko; dong tye ikare ma anyim.
I kare mukato, Kanisa Orthodox pa Ukrayin obedo kitye ki kube macel ki dul pa Moscow. I dwe me May 2022, ka ci gicelo me 2022 ocake, Kanisa Orthodox pa Ukrayin owaco piny ni obedo ki lwak pire keken; ento tic me penyo pa lobo Ukrayin (DESS) gi waco kare kare ni kombedi, ki tung canon ki ki tung cikke, en pud kitye ki kube ki Moscow. Ukrayin oketo cik i August 2024 (ma Zelenskyy ocwalo cing iye) ma kijuko dul mo keken me walo Nyasaye ma kitye ki kube ki Kanisa Orthodox pa Rasha (“lobo me cako lweny”). Kanisa Orthodox pa Ukrayin kimiyo cik ni obek kek kube weng woko pire keken onyo obino ki balo woko pa Metropolis pa Kyiv ma kooti kimiyo cik. En kare me agiki me 2025 ki cako me 2026, tye yubu pa latic me kuc ma tye ka mede, lok pa parish bot Kanisa Orthodox pa Ukrayin (madwong loyo 1,300 ki cako ki 2022), tic pa kooti, ki lami ngec pa UN ma gicoyo peko i kom twero me walo Nyasaye ikom Kanisa Orthodox pa Ukrayin.
Vatikaani ogamo i wang piny yubu woko ki cing mo keken pa Kanisa me Orthodoksi pa Ukraine. Rusia ki Putin gitero eni calo luyo pire tek i tung Orthodoksi ma rwate ki cik me kanon, kede gi keto gwoko "kanisa me Orthodoksi pa Rusia" calo dwaro ma nyut nining i lok me kuc mo keken. Propaganda pa Rusia kare weng gidongo rwom Kanisa me Orthodoksi pa Ukraine ki kweko ma Goment pa Ukraine timo i iye, yaro gin calo "Nazism", kede calo but me miyo lok pi "denazification" pa gi.
Putin obi, ki pe lworo, “donyo i ot pa Lubanga” kendo obi nyuto ni obedo rwot me tipu weng i wi Orthodoksi pa Ukraine, me temo dwogo keto kit kanisa weng pa Ukraine i cing pa Moscow, kun kwayo yiko ni obedo rwot me tipu ma atir pa lobo me Orthodoksi pa Russia.
Man obedo rwom keken matwal ki Ptolemy kun o donyo i kabedo maleng loyo loyo, i kare ma Uzziah obedo calo Zelenskyy ma tye ka temo coyo insensi. Kwero ma Ptolemy otime obedo i kabedo maleng loyo loyo, ento kwero pa Uzziah obedo i kabedo maleng. Rwot me tung me otur, ma ocweyo cwiny kun loyo me “borderline,” ka giko teko me proksi pa Nazism, ci dong ogolo ceke odonyo i kabedo ma pa lobo pa dini keken. Eka obino gobo piny ma pire tek ki keto pa Lubanga, ci Putin pe dok onen i wang tic (macalo Ptolemy IV otho i mwaka 204 BC). Ka i tere pa “kare me lubo-cing ma dwir” ma teko orem, rwot me tung me cen dwogo ki tek madwong loyo, ci oloyo i lweny pa kombedi pa Panium i verse 15.
apar abicaryo
Higa apar abicel aryo otime kare adek i kit me gin ma otime con, kama lweny me Raphia ki Panium rwatek kacel, rek ki rek. Higa apar abicel aryo magi ocake ki Cik me Milan, kama kom pa ruoth pa East ki kom pa ruoth pa West me lobo madit giketo gi kacel ki nyom, nyang’ i higa 330, ka lobo ocweru woko ki nyom gigolo woko. Cako-gi ki agiki-gi pa higa apar abicel aryo magi obedo alama me yoo pa kare me porofeti aryo ma rwatek. Kacako ki Nero i higa 64, kiketo alama me kare me lubo piny, ma tyeko i kit pa Constantine Madit. Lok me wot ki kare me lubo piny pa Nero i bot kompromais ma kilaro kwede Constantine, nyutu lok me wot ki kanisa me Smyrna i bot kanisa me Pergamos. 313 ki Cik me Milan nyutu agiki pa kanisa me Smyrna, ki agiki pa kare me higa apar abicel aryo obedo higa 330, ma obedo tyeko ne pa porofesi me higa 360 pa Daniel 11:24.
Obi donyo ki kuc, kadi i kabedogi ma opong loyo i piny; kadong obi timo gin ma laco mamege pe gitimo, ki kwaro mamege bende pe gitimo. Obicweyo i botgi gin ma okwanyogi i lweny, ki gin ma ogamo ki kwanyo, ki jami me dogi maber; aye, obicako tero paro pa en ikom ot me cuk ma tek, pi cawa mo. Daniel 11:24.
Hinyen 17 ma ocako i hinyen 313, ki Cik pa Milan, ocako ki tyeko me lok pa poropheti, ki otumu i tyeko me lok pa poropheti mukene. Tyeko me poropheti ma acel, ma ciko acaki, nyutu loko woko ki bot kanisa pa Smyrna idok bot kanisa pa Pergamos; ki poropheti ma ciko otum pa hinyen 17 gagi, nyutu yub pa Roma i bot Roma me otur ki Roma me oceng. Hinyen 17 gagi ginyutu i rek pa poropheti, pe i kwena mo keken ma mapat pat me hinyen 17. Alfa pa yub pa kanisa ma aryo ki kanisa ma adek, ocok ki yub pa duk pa Roma i bot otur ki oceng, i kare ma tyeko lok me poropheti pa hinyen 360. Poropheti aryo magi giketo kare me hinyen 17, ki myero giketi atir calo kare me poropheti, i kom lami neno aryo onyo adek; ka hinyen 17 obedo cal me poropheti ma atir.
Shahidi meno tye i kare me higa 250 mukene ma ocako i 457 BC. I kare meno, poropheti me higa 2,300 ma i Daniel 8:14 ocako. 457 BC obedo acaki me poropheti, ki obedo alama me poropheti ma kityeko cweko maber. Ka i yaro higa 250 i anyim, kelo i 207 BC, ma en kit gin matime i kin lweny pa Raphia ki pa Panium. Lweny pa Raphia ki pa Panium pe romo kinyogo woko, pien Antiochus Madit otyeko lwenyo i gin aryo. Ki lweny pa Raphia i 217 BC dok i lweny pa Panium i 200 BC obedo higa 17. Poropheti me higa 2,300 nyutu lok me dispensation i acaki, ka cik ma adek odwogo teko me lobo pa Juda; ki i agiki bene, ne tye lok me dispensation, ka Kiristo owoto ki Kabedo Maleng odonyo i Kabedo Maleng Madit Tutwal. 207 BC nyutu lok me dispensation me kit telo pa jo Misiri i bot Judea, dok ocako dispensation me kit telo pa jo Seleucid i bot piny ma maler. Dispensation me teko pa jo Seleucid i bot piny ma maler ocweyo rebelyon pa Maccabees i 167 BC.
Kare me Nero me mwaka 250 otyeko i gin matime pa Constantine Madwong, kede mwaka 250 ma gityeko ikin lweny ariyo en gin matime pa Antiochus Madwong. I lweny pa Raphia, Ptolemy IV oloyo Antiochus Madwong, kede Ptolemy orwote mwaka apar abic ariyo. Kare ariyo mag mwaka 250 tye kwede kare ma peke me mwaka apar abic ariyo. Gityeko weng i gin matime pa rwot ma ngene calo Madwong. Kare ariyo mag mwaka 250 gicako i alama me yo pa poropeta ma kiketo maber, kede gityeko i alama me yo pa poropeta ma kiketo maber.
United States ocako i Julai 4, 1776, ki mwaka 250 anyim dong kelo wa i Julai 4, 2026, ka Donald Trump, ma kimanyo ni ngat ma tye ka temo me weko Amerika ‘great’, obi pako mwaka 250 meno. 2026, calo kaka mwaka 250 ko ki 457 anyim Kristo, okato i tung’ me histori pa lweny me cawa manyen pa Raphia ki Panium, ma kimanyo ni Lweny pa Ukraine ki Lweny pa Dunia me Adek. Lwak pa rwot me South, kare pa cik me Sande ma acel, ki kare ko ki lweny pa Raphia dok i Panium, gimiyo kare adek me mwaka apar abicel ma weng orwate ki histori acel me poropheti. Kare adek me mwaka 250 weng gidonyo kacel i histori acel me poropheti. Kare adek me mwaka 250 giketo rek adek me ada pa poropheti, ki histori ma orwate ki Donald Trump, ma kityeko yaro ne calo Constantine the Great onyo Antiochus the Great.
Rek adek me mwaka 250 gimiyo yaro adek ma mapogore opogore, ento ma gityeko pire keken, pi cawa me agiki. Rek pa Nero onyutu lok me con me rwate me mwaka 17 ma kakare tutwal ocwalo lok ikom kit me lanabi me cweyo cal pa lacam.
Rwot o-nyuta an maber ni cal pa lewic obi kiketo mapud pe kigiko kare me temo; pien en bino bedo tem maduong pi jo Lubanga, ma i kom en bi keto cing i bedo gi ma pe otum. Bedo mamegi obedo kamacobo ma opong ki gik ma pe rwate, ma romo miyo tel keken aye bi balo wicgi.
I Revelation 13, lok man kiketo ne piny maler atir; [Revelation 13:11-17, ma kikano].
Man en tem ma jo pa Lubanga myero gitye kwede mapat ki kigi miyo gi muhuri. Jo weng ma gityeko nyutu bedo adwonggi bot Lubanga, ki gwoko cikke ne, kacel ki pe gamo Sabato mape atir, gubedo i kom cal pa Rwot Lubanga Yehova, kacel ki gubino gamo muhuri pa Lubanga ma tye kwo. Joma gubalo adieri ma ocake ki polo, kacel ki gamo Sabato pa Sande, gubino gamo alama pa nyama me cogo. Manuscript Releases, volume 15, 15.
Cal pa le en rwom me kanisa ki dutyang, ka kanisa obedo ladit i rwom eno. Kube me yubu pa Konsitantino, ka otemo kelo kit pa jo pe yaro Lubanga i acel kwede Kricitiani, obedo cal me atir pa kube me yubu pa cawa agiki.
I yubo ma dong tye ka wot i United States me nongo kony pa gamente pi kit pa kanisa kede yubu pa kanisa, jo Protestant tye ka woto i cing jo pa Papa. Ento, dok i mede, giyabo bur pi twero pa Papa me dok yudo i Amerika ma Protestant rwom me twero ma maloyo weng, ma otyeko kwanyo ki bot Lobo ma macon. En aye ma weko yubo man bedo ma dwong mapol en tye ni, gin madit ma gi kato i wii obedo kweko me gwoko Sande—yubu ma ocako ki i Loma, ma gi waco ni en obedo alama pa twero pa gi. Lacho pa twero pa Papa—lacho me rwate kwede yubu pa piny, kede woro yubu pa dano maloyo cike pa Lubanga—en aye ma tye ka lego ii kanisa pa Protestant kede kelo gi me timo tic acel keken me yilo Sande malo, ma twero pa Papa otyeko timo con.
Ka ngat ma kwano obedo mito ngeyo yore ki kit ma bi tic kwede i lweny ma bino oyot, pe mito mukene; myero keken onyutu rekod me yore ma Roma otyeko tiyo kwede pi agiki acel i kare mukato. Ka obedo mito ngeyo kit ma Papisti ki Protestanti ka gityeko rwatekko gibitiyo kwede jo ma giyeke dogma gi, mii oneno chuny ma Roma otyeko yaro bot Sabat ki jo ma ogwoko en.
Cikke pa rwot, lwak mapol, ki cikke pa kanisa ma kidunyone ki twero me lobo, gin obedo yo ma ceer pa pagani otyeko nongo kabedo me kica i piny pa Kriciti. Cik pa lwak ma acel me ciko yaro Sande obedo cik ma Constantine ocweyo. (A.D. 321) Cik man okwayo ni jo me poto obed ka yweyo tic i ‘ceng ma wero kica pa cing,’ ento omiyo jo me gweng mede ki tic me pur lobo. Kare bene, en obedo cik pa pagani keken; ento rwot madongo pa lobo ociko ne inyono ni oyaro Kriciti ki nying kende. The Great Controversy, 574.
Wot pa kompromais ma okello i cik me Sande, ki ma dok bino okello i cik me Sande, kityeko nyutu kwede kare me cawa 17 ma aa ki 313 dok i 330, ki cik me Sande ma mukwongo me 321 calo tung dyerec pa kine. I cako ne obedo mariij pa East ki West, ki i agiki ne obedo divos pa East ki West. Cik me Sande ma mukwongo obedo aloka me yore i tung dyerec ma nyutu dwoko wi, calo kit ma nyig coc me namba 13 i alfabet pa Hibrui, ka kiketo nyig coc me namba 1 i anyim pa en, ki kiketo nyig coc me namba 22, ma en agiki pa alfabet, i cen pa en, tyeko yubo nyig pa Hibrui ‘adiera’. Mariij i cako, ki divos i agiki, nyutu nyig ‘Alfa’ i rwom ki nyig ‘Omega’. Kare me cawa 250 ma ocako ki Nero tye ki ket cing pa Krisito, ki tye ka waco ikom lok me adiera me kombedi i cawa agiki.
Kare me higa 250 ma ocako ki 457 BC tye weko pire tek yore me laro piny ma kiyaro kwede Antiochus Madito, ka obedo i kare me higa 17 ki i Raphia oo i Panium. Wa paro ne calo yore me laro piny, pien i 457 BC bene ocako lok me porofesi pa higa 2,300. Pa higa 2,300 gin rek ma iyie me porofesi ma owaco ikom tic pa Lubanga me war, ma rwate kwede cal pa yore me laro kanisa. Pe macalo kare me higa 250 ma ocako ki Nero, kare ma ocako i 457 BC tye waco ikom rwom me politiki pa Poresident pa Amerika ma agiki, ma tye ngiyo me miyo Amerika, ki lacen lobo weng, bedo madito, ka tye yubo par pa Katoliki ma pe tye atir me kare me dhaabu pa higa 1,000 me kuc.
Higa 250 pa United States, ma obedo lebi me piny i Revelation apar adek, nyutu tyeko pa cing me namba 6 i porofesi pa Baibul, ma otum i kama ma ocake iye, i tung lweny. Gin ma giloyo i histori, gin aye giyubu rekod pa histori ma kigwoko. Democrat ma drakon pa globalist omiyo gi teko, gineno bedo me pe cik kombedi calo revolusion; ento Republican ma guwaco keken labongo tic, gineno histori man calo lweny me iye dul. Democrat obedo lacwak pa drakon me porofesi pa Baibul, ento Republican gicoyo calo Protestant ma ojuko lok pa gi; onyo, ki lok pa Yohana i Revelation apar abicel, gin laporofet ma pe adwogi. United States ocake ki lweny me revolusion, kadong otum ki lweny me revolusion. Dul pa Republican ocake i lweny me iye dul, kadong gityeko i lweny me iye dul. Republican gineno lweny me iye dul ma Democrat gicoyo ni revolusion.
Trump, calo pulezidenti pa Republican ma macok coki, tye ki kete me porofesi pa pulezidenti pa Republican ma macon, ma onongo obedo i gin matime ma i woko pa Civil War. Lweny ma i woko pa Civil War i cawa pa Lincoln bene onongo obedo gin matime ma i wie pa porofesi pa Isaiah i chapita abicel, versi aboro, ma otyeko i 1863, mwaka keken ma Emancipation Proclamation otime. Kekeny ma i tung dul aryo obedo cik me porofesi ma me acaki ki me poto. Ocako ki Cain ki Abel; i cawa pa Christ onongo Sadducees ki Pharisees gicwalo dul aryo pa Cain, ma gitye me keto i tho Abel acel.
Farisi ki Sadukai obedo calo jo ma giketo ceke me yeko kwo pa Mesiya gi i kom lanyut; ka adwogi gi pe acel, ento ceke obedo acel keken. Farisi gi coyo ni gi gwoko cik, ento pe gi gwoko, macalo ki Republicans. Farisi gi coyo ni gi gwoko cik pa Lubanga ma makwongo, ento gi yaro cik ki tami gi keken ma orwate. Cik ma makwongo pi Farisi obedo Constitution pi Republicans, Constitution acel keken ma gi coyo ni gi gwoko, ento pe gi gwoko. Sadukai okwero twero pa Lubanga, kacce gi dul manok loyo Farisi; ento Sadukai gi miyo cing i kit me dini ki me polityek i Judea i cawa pa Kristo. Democrats tye dul manok loyo Republicans, manok woko kede ni gi myero balo me bedo i twero; ento gi bedo i twero pe ki gol, pien lami lwenygi, ma gi coyo ni gi gwoko yiko ma romo cal acel pi dano weng, pe gi timo gin mo me cako keto i tic kite me cik ma gi coyo ni gi gwoko.
Pe tye gin manyen i tung ceng; dul aryo me polotik pa United States obedo pyem tutwal i piny me lanen, macalo Farisi ki Sadukaiyo onongo obedo. En aye, tye rwate mapol mapatpat i rek me lanen man, ento en keken ka ineno kube me lanen me twero aryo ma pe maleng—ma ka malube gitye macalo lweny, gubedo acel me lweny ikom gin ma maleng—eka dong ineno Ptolemy ki Uzziah i wang ma atir. Rwot aryo me but bor gitemo miyo sadaaka i ot pa Lubanga acel, ento Ptolemy, ma aa ki Misiri, nyutu twero me Dragon—Democrats. Uzziah, calo rwot me Judea, obedo lalo me piny maler—piny man en Protestantism ma olwoko woko, onyo lanen me coc—Republicans.
Kube pa ryeŋ madit ki lanen me bwola onongo kityeko nyutu maber i Gang Karmel. I gangno, Ahab onyutu calo ryeŋ madit, ki lanen pa Jezebel pa Baal ki Ashtaroth ginyutu calo lanen me bwola ma gubedo okany ki Elija. Beast ma en Jezebel pud onongo tye i mukene i Samaria. Ryeŋ madit ma omoko ki lanen me bwola bende kigeno i kube pa Roma pa jo ma pe geno Lubanga ki Jo‑Yahudi ma otime i misalaba, cal keken ka bino bedo kube pa Democrats ki Republicans i cik me Sunday. Jami pa teko ma ocwal kacel kigeno ki Democrats ki Republicans i luny pa Republican pa beast pa piny. Teko me polotiki aryo ma pe maleng kigeno ki Kayin, ki dul pa Abel bende tye ki yore aryo.
Rek pa Abel, ma i pinyre ki rek me woko pa Cain, en rek me ciki; ki kiketo calo dul aryo me nyako maleng. Twac me Protestant pa layeny me piny, ma obedo United States, kiketo calo tutwal me yweyo pa dini ma ocake ki kanisa pa Sardis i mwaka 1798, ka United States obedo lobo pa rwot ma namba abicel i poropheti me Bibul. Sardis ne obedo kanisa ma nyinge ongiyo ni tye kwo, ento ne otho. I mwaka 1798, tyen me Protestant ma gicweyo woko ki kanisa pa Papa dong gicako dwogo i Roma. Con i Antioch gicako miyo nying ‘Kristiani’.
En i Antiyok ma me acaki gityeko miyo latic nying Kristiani. Nyingeno gityeko miyo gi pien Kristo obedo kit ma ladit i yubu megi, i puonj megi, ki i wac megi. Ka-kaka gi yaro gin ma otime i cawa me tic pa En i piny, ka latic pa En kityeko ogwedi ki bedo pa En keken. Pe gi cwec; gikwalo maber i puonj pa En ki i tice me yec ma lamal ma otimo. Kede lapuk ma tito ki pi i wanggi, giyaro pi peko madit ma onongo oweko i yap, pi cwalo En woko bot ludokone, pi moko pa kot ki mego kwo pa En, pi paciny ki piny cwinya ma en oyweyo kwede kwero marac ki tec me peko ma ludokone oketo i kom En, ki pi kech ma calo pa Lubanga ma en oleyo kwede pi jo ma gicweyo En. Dwogo ki i tho pa En, otungo pa En i polo, kede tic pa En i polo calo lamedo pi dano ma opoto i peko—gin magi obedo gin me wac ma gilego cwinya me bedo iye. Ento ber acel ni jo ma pe gen Lubanga romo miyo gi nying Kristiani, pien giyubu Kristo, ki gileyo megi bot Lubanga kun i kom En.
En Lubanga keken ma omiyo gi nying Kirisitiani. Nying man obedo nying pa rwot, ma kimiyo bot jo weng joma kikube ki Krisito. En i nying man Yakobo ocoyo lacen ni, ‘Pe jo ma obedo malonyo gi mer wunu, kicwalo wunu anyim i wang koti? Pe gi yaro nying ma ler mane kimego wunu kwede?’ Yakobo 2:6, 7. Pita bende owaco ni, ‘Ka ngat obedo i peko calo Kirisitiani, pe obed ki sonyi; ento yub Lubanga pi eni.’ ‘Ka ki yar wunu pien nying pa Krisito, opong ki ber; pien Lamo pa yub ki pa Lubanga obedo i wi wunu.’ 1 Pita 4:16, 14. Kit me Tic pa Jonyutu, 157.
Kanisa pa Ephesus kigi gamo ni “Kristiani”, ma ocwako i kanisa ma ki kwero pa Smyrna, ci ne omede ki kanisa me “kompromais” i gin matime pa Pergamos. Ka twero pa Papa okwanyo kom, ribo ne onongo nyutu kanisa pa Lubanga ma ada, macalo kanisa i thim. Kanisa pa Loma ne en Thyatira. I giko me kare me thim ma onongo obedo pi mwaka alufu acel ki mia aryo ki apar abicel, kanisa pa Protestant ocungo; ci aa ki cing meno anyim, tung me Protestant kityeko nyutu ki rwom me tem ki yweyo ma me Lubanga.
Protestantism ocake ka Martin Luther, i 1517, oketo ‘theses’ pa en 95 i bur ki lac; ci higni “23” lacen, i 1540, dul pa Jesuit ocake. I 2013, nyutu ma 95, ma agiki, pa Cal pa Habakkuk oketo i bur ki lac, ci i March 13, 2013, giketo iye obedo papa pa Jesuit ma acel. Martin Luther okigolo ne ki Canisa ki papa Leo i kare man keken. Pim keken...
I 1798, kanisa pa Sardis giwaco ni gigwoko nying “Protestant”; ento kun gidwoko bot Rome, gi cokki bedo ka pe gigwoko nyinggi maber. I 1844, ka Millerite Adventism okayo lum me Protestantism, gin oyaro keco bot Jeroboam, rwot me acel pa Israel—lobo ma gicako remo acel ki dul pa Yuda—ka ma Lubanga otyeko keto Tempu pa En. Jeroboam oketo gin ma pe adier, ma ocak ikom yie ma oyaro lic ma con pa lobo pa en. En odwoko bal ma i te pa Aaroni, me keto cal pa janyama, ki kwan weng me porofeti ma okube ki tuki en. Ento i cer me cwalo pa en, Millerite Adventism okeco pe-gamo pa en me mede ka nyutu woro adier bot ot maleng ka Lubanga obedo kany. Jeroboam onongo oremo ni wii me woro obed i Bethel ki Dan, ma oyaro jene pa Sardis i 1844 ma giyayo me lubo Kricito i Kabedo Maleng Madwong.
Adventism me Millerite oyero dwogo i yie pa Roma, ki ocako pako lok me cik me yie pa jo ma kityeko nyuto ni gin lanen mape atir, pien gi kweri kwena pa Miller; ocamo gi calo ladit me yie pa gi, me moko atir kwerone i kwena pa lanen me kar abicel. Adventism me Millerite, calo lanen ma pe lubo, oyero yo pa gi kene, meka pe olubo tung me Lubanga. Yo ma gicoyo jo ma pe tye ki ngec i tem weng gi yweyo me nyako ma tye ki ngec gi nyako ma pe tye ki ngec, ko ki cako i Protestant Reformation dok i anyim i gin ma otime con i lok pa lanen, en aye yo ma dwogo i lamo pa piny ma kikobo yin ki iye; ka calo gi waco, 'yoo weng ceto bot Roma.' Yoo weng ka woko yoo me con pa Jeremiah.
Yiko me Protestanti onongo kiyero ne calo dwogo Moses i Misri me tero jogi pa Lubanga i Piny ma Kiguro. Ka gi dong wuuko ki piny me duwe, Lubanga ogamo me miyo jogi ma oyer cik ne. Ka i tung Moses kacel ki Yiko me Protestanti, dwoko wi onen tutwal cok ka gi dwogo woko. Lubanga otemo Sardis, jo ma gicayo ni gitye ki nying ma tye ngima, ento gin oneko i kare ma lok pa William Miller obino. Pogo aryo otimo i mwaka 1844: pa mokwongo, obedo pogo pa Kanisa me Sardis, ma gicayo ni gin Protestanti, ento kiceto ni gi otho; ki pen, i mwaka acel adier, jo Millerite bene gipogo, i timo piny lok me calo pa nyako ma pe gilonyo apar.
Democrats ki Republicans gin dul aryo me polotiki ma ka pire tek gi cweyo tung pa Republican i lacere me piny i Apokarip apar adek. Nyako maleng ma tye ki ngec ki nyako maleng ma lalar gin dul aryo me dini ma ka pire tek gi cweyo tung pa Protestant i lacere me piny. Nyako maleng ma tye ki ngec tye ki nying macek ma kimiyo i Antioch. Nyako maleng ma tye ki ngec gin Kristiani, ento bene gin Philadelphian ma tye ki lagam me gamo nying.
En ma otyeko lweny abi tero en lating i ot pa Lubanga na; pe dong obi wuok; kadong abi goyo coc i iye nying pa Lubanga na, ki nying pa taun pa Lubanga na, ma en Yerusalem Manyen, ma piny ki polo woko bot Lubanga na; kadong abi goyo coc i iye nying na manyen. Apokarifa 3:12.
Kare ma acel ma Lubanga omiyo jo pa En nying ‘Kirisitiani’ obedo i Antiok, ki Histori ma movimenti me Laodicea pa 144,000 oloko i movimenti me Filadelfia pa 144,000, obedo bene Histori pa Antiochus Madit, ma poto Antiok ginywongo i nying pa En, ki ma gicoyo i agiki me kare me mwaka 250 ma tye ikati me lweny pa Raphia ki Panium.
Wa bi mede gin eni i coc ma obino.