Cako ki 31 December 2023, Ladwar me dul me Yuda tye ka yweyo woko lanyut ikom ada me poropheti i kit me cwec cwec ma kimaro. Kit me cwec cwec en romo nongo maber ka i dwogo neno lok me coc ma kicwalo i pot buk me intanet me Future for America. I dwe ma okato, ada ma kityweyo woko lanyut ikomgi obedo mapol tutwal, ki matut! Kit me cwec cwec en pe obino pe; ento obedo ki tami ma kimaro. Cuke man nyutu maber tic me cwec cwec ma kin tami, ma Kricito, calo Ladwar me dul me Yuda, obedo tye ka timo ka en tye ka yweyo woko lanyut ikom kwena me temo ma agiki bot Kanisa, ci anyim bot piny weng. I Buk me Nyuto, Ladwar me dul me Yuda kayo Buk ma kiketo i lanyut abicel aryo, ci yweyo woko lanyutgi acel-acel i cwec cwec.
Gubinyutu i yoregi
Ka liel abicel man otyeko waco dwonggi, ki mino John cik, calo ma ki mino Daniel, ikom buk matidi: ‘Gub gin magi ma liel abicel owaco.’ Gin magi rwate ki kit ma obino anyim, ma bi nyutu calo kitgi. Daniel obicung i kabedo mamegi ikare me agiki pa ceng. John oneno buk matidi ma ki yweyo gubone woko. Eka poroc pa Daniel tye i kabedo migi ma atir i kwena pa malaika ma acel, ma aryo, ki ma adek, ma bi mino bot lobo. Yweyo gubone pa buk matidi en obedo kwena ma ikom cawa.
Buk me Daniel ki Buk me Nyutu gin acel. Acel obedo lok pa lanabi, acel mapat obedo nyutu; acel obedo buk ma kigoro tek, acel mapat obedo buk ma kiyabo. Yohana owinyo gin ma i mung ma dogola owuoyo, ento kigicimo ne ni pe ocoyo gi.
Ler ma pire tek ma kimiyo bot Yohana, ma kicoyo iye i koko abicel, obedo poto me gin ma bitime ikare me ngec pa malak me acel ki me aryo. Pe obedo maber ni jo onen gin man, pien geno-gi myero obed ki tem. I rwom pa Lubanga, adieri ma lamal loyo ki ma odonyo anyim bi cobo. Ngec pa malak me acel ki me aryo myero kiwaco-gi, ento ler mukene pe myero kimiyo neno mapat anyim kare ma ngec man otyeko tic ma gigi keken. Man kiyaro ne ki malak ma tye ka cung ki tiang acel i wang pi, ka kobo ki ceke ma matek loyo ni cawa dong pe. The Seventh-day Adventist Bible Commentary, volumu 7, pot 971.
Nyutu me agiki pa "seven thunders" oyabore ka paco 2023, ci onyutu ni "seven thunders" gitye calo nyutu pa "poko cwiny me Alfa ma acaki" dok i "poko cwiny me Omega ma agiki." Yohana pe kigiye me cimo "seven thunders", pien nyutu pa "seven thunders" pe obedo opongo acel pa gin matime, ento obedo cal me "yaro pa gin matime" ma otime i gin matime pa Millerite, ma bi time doki i cawa me agiki. Opongo ma opong maber onongo nyutune me yaro gin matime ki dwe me July 18, 2020 dok i "cik me Sande" ma dong tye me bino cok-cok. Leona oyabo lwak eno me miyo lwar i bot gin matime me yiko Templo pa 144,000.
I rek pa Millerite, “seven thunders” onyutu pi 1798–1844, ka Millerite giyubo “ada ma ber loyo ki ma tye anyim.” I timo tic ma gimiyo gi, Millerite gipimo. Pe ginenge maber weng lok ma giyubo, onyo rek ma gityeko timone. Ada ma giyubo gin aye ma Sister White tero nying ni “ada ma tye anyim,” ma pe onego ginenge maber, nyaka ka dong lok pa malaika ma acel ki ma ariyo otyeko ticegi.
Ka "dundo abicel aryo" otyeko opong maber, "gin matime i kare me anyim" meno ginyutu ki kwena pa malaika adek i Revelation apar angwen, kacel ki buk pa Daniel. Tic pa 144,000, ma kiloko calo "gin matime i kare me anyim" pa "dundo abicel aryo", obedo rwate buk pa Daniel ki malaika adek.
Lubanga tye ka bino keto kor bot piny pi bal ne. En tye ka bino keto kor bot dul pa dini pi kweyo can ki lok ma atir ma ki miyo gi. Ngec madwong, ma kicoko kacel ngec pa malaika me acel, me aryo, ki me adek, onego miyo ne bot piny. Man onego obed piko me tici wa. The Seventh-day Adventist Bible Commentary, volyum 7, pot karatac 950.
Cak ki 31 Dismemba 2023, Leona pa dul me Yuda tye ka yabo ada me porofetik i 'order' ma kicono pire keken.
Lok pi gin matime pa Jo-Miller
Tye jo mogo ma dong tye kwo, ma kun gityeko kwano lapor pa nabi Daniyeli ki Yohana, gigamo ler madwong ki bot Lubanga, ka giyuro piny ma lapor pa nabi ma pire tek tye ka tyeko ingete ingete. Gi waco lok me kare bot jo. Atir olero maler calo ceng i tung ceng. Gin ma otime con, ma nyutu tyeko pire tek me lapor pa nabi, giketo anyim jo, ki gineno ni lapor pa nabi obedo yiko yore ma kiyiko i cal pa gin matime, ma loro ikom agiki me lok me con pa piny man.
“Rwom” ma Kirisito tye ka yabo kwena me “Kwac me i Tung Otum” nyutu “gine me coc pa cawa” ma nyutu “tyeko me poropheti ma atir,” ma kelo i tyeko cawa me ng’woro. Tyeko me poropheti ma atir i cawa me agiki pe obedo “yabo” me poropheti ma kiketo iye cawa; ento Palmoni pud tic ki namba me nyutu tyeko me poropheti ma atir. Pe dong tye cawa, kadi bene jo Millerite gudo “kwena me cawa” bot cawa pa gi, kwena pa malak me adek obedo maduong maloyo “cawa.”
Rwot omii an neno ni kwena pa malaika ma adek myero oceto, ki myero giyabo ne bot lutino pa Rwot ma gi yubu woko, ki ni pe myero oketo iye kare; pien kare pe bino bedo tem dok. An neno ni ngat mogo tye ka nongo moyo cwiny ma pe tye atir, ma aa ki waco kare; ni kwena pa malaika ma adek tye tek maloyo gin ma kare romo bedo. An neno ni kwena man romo ocung i piny pa kene, ki ni pe mito kare me miyo ne tek, ki ni biceto ki teko madit, ka timo tic pa kene, ki bityeko woko macek i bedo ma atir. Experience and Views, 48.
Ter pa yweyo cing me ada pa poropet nyutu gin mukato ma omede otur-otur; ento bene nyutu medo pa kwena. Ter pa gin mukato ma kiketo piro-gi, kede yore me kit ma Leona pa dul Yuda obedo tye ka yweyo cing ki yabo kwena ki aa ki ceng 31 me December, gin aryo eni obedo me loyo kwo ka wa poo gi. I July me 2023, dwon i cana ocako yiko yoo pi yweyo cing pa ceng 31 me December, 2023. Ci Leona pa dul Yuda oyweyo cing me Buk me Yabo, chapta acel.
Pe tye mapat
Ngec ma pire tek ma kimiyo i rwomgi i Buk me Nyutu myero gimako kabedo ma acel i wi wii pa jo Lubanga. Pe myero gin mukene omako waci weng. Testimonies, volume 8, 301, 302.
Coc ma ocako i mwaka 2023 myero “bedo i kabedo me makwongo i wii pa jo pa Lubanga.”
Gin weng ma Lubanga ocimo i lok pa Nabii ni kityeko i kare mukato, kityeko dong; ki gin weng ma pod obino i rwom pa gi, bityeko. Danyel, Nabii pa Lubanga, otye i kabedo pa. Yohana otye i kabedo pa. I Buk me Yabo, Lej pa kabila pa Yuda oyabo buk pa Danyel bot lami me lok pa Nabii, eka Danyel bene otye i kabedo pa. En owaco ushudi pa, ma Rwot oyabone i neno ikom gin madit ki ma pire tek ma wan myero wange gi, ka wan tye i pot me tyeko pa gi.
I lok pa con ki i poropheti, Lok pa Lubanga nyiso lweny ma omede tutwal i tung atir ki bal. Lweny eno pud tye ka mede. Gin ma obedo con, gibi time dok.
apar adek
Kwena pa Daniel 11:40 kityabo woko ki kiketo iye i kit ma tye ki cik i 1996. Cawa 30 anyim, lok me gin ma otime ma ocweyo i mung pi Daniel 11:40 acel keken kombedi dong kityabo, i kube kwede keto iye i kit ma tye ki cik me kwena me Kwon me i otum ma i tung acel—kwena ma rwate ki poropheti me i woko pi Islam ma kimego bal, ki kube kwede kwena ma iye me Kwon me i otum ma i tung acel ma kimego bal. Kwena me Kwon me i otum ma i tung acel kicobo mapwod pe obino cik me Sande pa loka 16, pien i cik me Sande eni ka kiloro ol i tem.
Petro
Man keto Pita i rek me keto cing pa jo 144,000. Pita onwongo tye ki kwena ma oyabo i ot ma iwi, ki kwena ma oyabo i Tempu. Kwena pa ot ma iwi obedo Midnight Cry pa parabolo, ki kwena pa Tempu obedo kwac madwong’ pa Lajok ma adek. Pi Pita oyabo kwena pa ot ma iwi me Midnight Cry, myero con kwena pa Pita omiyo atir ki oketo i cik. Miyo atir kede keto i cik gitime ki kelo kacel yo me poropheti ma Leona pa dul me Yuda tye ka nyutu ci 31 December, 2023.
Kombedi tic en me terone i kit me cik ngec pa "Dwolo me Oturo". Tero ngec ne i kit me cik kiketo calone ki William Miller i 1831, kacel ki magazini "The Time of the End" i 1996. Yubo pa ngec ma ocweyo kwer wii ma acel i 18 July 2020, kiketo calone ki Josiah Litch kacel ki Samuel Snow. Tic ma gi ocimo keken "omiyo" "adwogi" ma okwedore i cungu me 11 August 1840, kacel ki okwedore i tim me dwe abiro. I 1840, kicwalo ngec ne bot kabedo me mison weng i piny weng, ki i 1844, ngec pa "Dwolo me Oturo" ogamo i kor me tung anyim pa United States macalo dullu ma lamal me pi. Tic pa dano "omiyo" "adwogi" pa golo piny pa Roho Maler. 1840 ocito bot piny weng, ma kiketo calone ki "nam", ki 1844 ocito bot United States, ma kiketo calone ki "piny". Cal pa 1840 obedo Kristo ma ocung i piny ki i nam i Buk me Yabo apar, ki kapita man keken nyutu rek pa 1840 oko i 1844, kede ocoyo Kristo ka ocung i piny ki i nam.
I mwaka 1840 ki 1844 weng, yubo pa porofesi ne obedo yubo me kelo anyim i kare, i nino ma rwate maber. Acel ne porofesi me Islam, en mukene porofesi me parabol pa nyako maleng apar. Acel ne me woko, en mukene me i iye. I 1844 bene, tye bal me pe ngene Gang Maleng. Gang Maleng obedo lobo, onyo obedo Gang Maleng pa polo? Pe ngene ne poto tutwal loyo ter pa Gang Maleng keken; pien ne obedo bene tem me neno ka cwinya bi lubo Kristo ki Kom Maleng i Kom Maleng Maloyo Weng.
An aneno Won ocungo ki kom pa Rwot, ci i kareja ma orwate ki lela ocito i paco maleng maleng iyie diro, ci obedo piny. En aye, Yesu ocungo ki kom; ci lwak mapol pa joma gitye ka cwiye piny gu ocungo ki en. Pe an aneno cing acel me ler oa ki Yesu odonyo bot lwak ma pe gitye ki paro anyim ka ocungo; ci gu onongo gi weko i kabedo ma pe tye ler weng. Jo ma ocungo ka Yesu ocungo, gulenyo iye matwal, kun en weko kom ci ogwoke gi wot i anyim matin. En aye, ogolo malo lawane me tung acel, ci wa winyo dwone ma ber, en nwaco ni, 'Beduru kany; atero bot Wona me nongo Piny pa Rwot; gwok lepeu obed maleng weng, ci dok matin abedo dok ki bot nyom, ci agamo unu bot an.' En aye, kareja ma ocobo ki kungu, ki wil ma calo lela ma cwolo, ma anjelu gicobo ni, obino i kabedo ma Yesu onongo tye. En ocito i kareja ci ogoye oko bot paco maleng maleng, ka Won obedo kany. Kany an aneno Yesu, Jadolo Madit, ma ocung i bot Won. I ocaro me lep pa en tye okeng acel ki pomugreneti acel; okeng acel ki pomugreneti acel. Jo ma ocungo ki Yesu gubiye geno gi bot en i paco maleng maleng, ci gukwayo ni, 'Wona, mi wa Jwii Maleng ni.' En aye Yesu opweo botgi Jwii Maleng. I pweo meno tye ler, teko, ki hera mapol, mor, ki kuc.
An oneno dul jo ma pod gi kube piny i kom rwot; pe gi ngene ni Yesu ocweyo kom rwot. Setani noneno calo tye i bor kom rwot, ka temo mede tic pa Lubanga. An oneno gi gineno malo i kom rwot, ci gi lamo ni, “Won, imi wa Roho pa in.” Ci Setani opungo iyegi teko ma pe maleng; i iye tye ler ki teko madwong, ento pe tye hera ma mit, yom, ki kuc. Gin ma Setani onongo mito en ni me gwoko gi i liel, ka dwogo kwanyo woko lutino pa Lubanga kede liel.
Gi yero kabedo maleng calo “lagoro” ma ocobo weng ngec ma pe atir ma kelo ne ki ngec ma pe atir pa kabedo maleng. En obedo “lagoro” ma ocobo “poto kigeno”. I cawa agiki, “lagoro” obedo “poto kigeno”, ma ocobo ngec ma pe atir pa Tempu.
Kacel ki nino 22 me October 1844, “cawa pe dong tye,” ki bal pa cwiny opiny me 18 me July 2020 myero kiyubo kombedi, ento pe i kit me cawa, pien cawa pe dong tye.
En malaika ma aneno onongo ocung iwii nam ki iwii piny, oketo lwete malo i polo, ci ogamo ki En ma obedo matwal ki matwal, ma otimo polo, ki gin matye iye, ki piny, ki gin matye iye, ki nam, ki gin matye iye, ni cawa pe dong obedo: Ento i cawa pa dwon pa malaika me abiro, ka obicako wuwo, myero mung pa Lubanga otyeko, macalo en ma owaco bot laticne, laloc. Revelation 10:5-7.
Kabedo pa nyutu anyim ma myero ki yango obed maleng obedo Nashville, Tennessee, ci kabedo en pe twero yubo, pien pe Future for America ma oyero kabedo en, ento Ellen White aye oyero, ci Spirit of Prophecy pe obalo mat keken.
Ka an obedo i Nashville, abin tye ka waco bot jo, ci i kar otum ne obedo bol me mac madit loyo ma obino ki polo keken, ocungo piny i Nashville. Ki iye bol eno lif me mac ne oa ki iye calo tung; odi ne tye ka koyo woko; odi ne tye ka cwer ka goro piny. Jo wa mogo ne tye ka ocung kany. “En keken calo ma wan wa oroo,” gi owaco, “wan wa oroo man.” Jomoko bene ne giyoyo lwete gi i peko madit, ka gikwayo bot Lubanga pi kica. “Un ngene,” gi owaco, “un ngene ni man obino, ento pe uwaco kadi lok acel me cege wa!” Ginene calo ni gubino yabo-gi i pot pot, pien gi paro ni pe obeen owaco botgi onyo omiyo gi cego mo keken. Manuscript 188, 1905.
Kit ma i wic me bol me mac ma obot Nashville en nyutu ni Laodicean Seventh-day Adventism nongo ngene ngec me ciko pa Nashville, ento gigwoko cing ki gibedo otum. En aye kabedo i rek me poropheti ma iye 'shame' onyo 'joy' pa ngec me 'Midnight Cry' kinyutu. En aye kabedo ma gin ma bi bedo bendera cako gicobo malo, ki gibedo ki yaro piny bot jo ma i piny ma gitye ki cwiny matek ki gimegeko pien Laodicean Seventh-day Adventism pe oyabo ngec me ciko pa Nashville. Piny me poropheti man bene onen i Got Carmel bot Elijah ki lanenogi pa Baal, ki i rek me 'malaika me aryo' i rek me Millerite, ka Protestanti oloko piregi bedo Protestanti ma ocako weko adwogi, ki cako ticgi me laneno ma pe atir, ki bedo nyiri pa Roma. I 1989, lec me politike ki cing pa Reagan otimo kamal acel keken; ento Reagan pe obedo nyiri pa Roma, en obedo Ahab ki Clovis me acel, 'paramours' pa Roma.
Ki nyuta an nyutu acel. En obedo otieno me anyim Sabato. En aye kare ma nyutu en ki nyuta. Aneno i woko kun dirica, ci obedo bolo me mac madwong’ ma obino ki polo, obote piny i kabedo ma gitye ka timo ot ma giketo kwede opore; kendo opore pire tek ki nyuta an. Ki nene calo ni bolo en obino tek i ot, omuko opoto, ci gineno ni en ocako kelo tawi, kelo tawi, kendo odwongo, ci gicako kwero kendo gicako coyo, coyo, giyuka cingegi; ka an aparo ni dano wa acel acel gibedo tye kanyo, gimo waci ni, ‘Ber, atir keken en aye ma wabedo ka kuro; atir keken en aye ma wabedo ka waco; atir keken en aye ma wabedo ka waco.’ ‘Onongo ingene ne?’ gi owaco. ‘Onongo ingene ne, ento pe i nyuta wa kwede?’ Ka an aparo ni peko madwong’ nonge i wanggi, peko madwong’ i kitgi.” Manuscript 152; 1904.
Balo diro pa July 18, 2020 en “lacuc” me nyutu ot pa Lubanga ma onego ki yweyo i wi macalo bendera me lanyut. Yaro me kit aryo pa jo Adventist obedo lok madwong i poropheti pa Bibul. Yeremia pe ogamo bedo kwede “ludwong pa jo me bae,” ci kanisa me Smyrna ki Philadelphia gityeko bedo i cok ki sinagogi pa Satan, ma giyaro ni gin jo Yahudi, ento pe gin. Yaro i tung kit aryo pa jo Adventist ma giwaco ni gin, ki nyiso ne ki kit me tic ma gin tiyo kwede i pwonyo Bibul. En yaro i tung “pwonyo ma adier” ki “pwonyo ma lamal, ma gikwaco ni lamal,” macalo ma Sister White waco ne.
Nashville kimiyo nying "Athens of the South," kede ot ma ngene ducu loyo weng ma nyutu Girisi i Nashville obedo Parthenon ma i Centennial Park, ma kicweyo i 1897 calo kopi ma opong weng pa Parthenon pa Girisi macon. Kicweyo ne me pako piro me mwaka mia acel pi donyo pa Tennessee i kit me lobo "state" i 1796, kede ki cimo ne me yweyo piny inyim pako meno. Ento, piny meno ki loco ne obed paaka i 1903, kede Parthenon ki dwogo cweyo mapat pat ki 1920 dok i 1931.
Nying “Parthenon” oaa ki leb Greek “parthénos”, ma piro “nyako ma pe kilwoyo” onyo “nyako ma pe onywago”, ma mako Athena i kit mamegi calo Jok dako ma pe kilwoyo, ma tye ki ngec matek, ki poya me lweny, kede tic me cal ki budo, kacel ki yub pa lobo. Kityeko yubo ne i cawa 447–432 BC i Acropolis i Athens, kityeko kikano iye cal maduong me Athena ma layido cal Phidias ocweyo ki gol ki tung lwaki (chryselephantine); en tye calo “ot” mamegi onyo kabedo pa jok mamegi, kama kigeno ni tye kany.
Kit me kwano pa Piny me Oceng golo cing i ngec madwong, peno ma rwatte ki lapeny maleng, keto dano ma rwatte pi tic me lwak, ki kit me yore pa liberal arts; kigeno i piny ma pire tek i filosofiya ki tic pa Greek ma macon. Ka pe obedo ki Academy pa Plato, Lyceum pa Aristotle, onyo paideia pa Athen, onongo kit me kwano me kare kombedi ma wa ngeyo oneno ruc tutwal.
I mwaka 1904, kiketo Madison School i oko me Nashville, i mili abongwen. Ellen White obedo memba me cako i bod pa Madison School ma me con (nying ne me cik obedo Nashville Agricultural and Normal Institute, ci lacen gityeko lwongo ne Madison College). En otimo tic calo memba me cako i bod pa lalo ki cako pa Madison School i mwaka 1904. En obedo i bod nyaka oko i mwaka 1914 (mwaka ma con ki tho ne i 1915).
Man obedo bodi me koleji onyo me instityushen acel keken ma en con oyie me donyo iye onyo me tice iye. En con ogengo kun atir kabedo me cik macalo eni i dul me Adventist mapat-pat; ento ocweyo ada pi Madison pien obedo rwate kwede laloc ne me kwano (ma gicwako kwo kene, ma kitye i pur, kwano ma kiweyo wii i misiyoni ma kinyutu Bibul, tic me lwete, ki yubu ma tye i timo pi tic me konyo i South kacel ki kama bor loke). Lok pa Nashville ma aa bot Sister White obino i mwaka 1904 ki 1905, en aye kare acel keken ma Skul me Madison onongo cako, ki nyutu Parthenon onongo gicoyo ne obed gin ma kidongo matek i paka ma kidongo matek. Alama pa kwano me Grik, kede pa kwano me polo, wenggi cako i kare matidi acel keken; en aye kare acel keken ma rweny pi bolo me mac pa Nashville kimiyo.
Kiro ma okato, cal acel oket i anyim an. Tye kwede ni pe dong abi bedo ki twero me nyutu weng; ento abi nyutu matin.
Calo ni bolo pa mac madwong tutwal obino ikom piny kede obalo gang madwong. Ki kabedo ki kabedo gicwalo dwon ni, ‘Rwot ose bino! Rwot ose bino!’ Mapol pe gitye ki tweyo me cono en, ento manok gitye ka waco ni, ‘Pakwiri Rwot!’
“Pingo wun tye ka pako Rwot?” gipenyo jo ma ogoro ma matwal tye obino i wi gi.
‘Pien wa kombedi neno en ma wa tye ka yenyone.’
"Ka in igeno ni gin magi tye ka bino, pingo pe iwaco bot wa?" en obedo dwoko marac ma matek. "Pe wa ngeyo pi gin magi. Pingo i weko wa ka pe wa ngeyo? Dok dok in ineno wa; pingo pe i rwate kwede wa ki iwaco bot wa pi bura ma obino, ki ni wan myero watim tici pa Lubanga, ka pe wabedo woko? Kombedi wabedo woko!" Manuscript 102, 1904.
Kit me kare pa wach pa Nashville, ma onwongo tye i kabedo me piny, kityeko cwayo ne i kabedo me cwinya, i kit me kwan ma maber onyo marac. Kwan man yubu cwinya wek obed dano pa polo onyo pa piny. Pe tye lok ma lube ki Islam i neno me Nashville pa Sister White; ento gin mane omiyo twero me lar Islam ki neno me bolo me mac ma i Nashville? Yub woko me wach pa Nashville me 2020 obedo cing nining ki tic pa Josiah Litch ki Samuel Snow? Yub woko ma gityeko timo ne otime ka gineno ni gin acel keken ma onwongo okewo gi i waco mukwongo, gin aye gin ma kityeko tic kwede me keto maber waco ma kiyubo woko.
Adieri ma nyutu pa Islam kityeko keto ne pire tek con, mapwod pe kityeko kube kwede kwena me ciko pa Nashville. Kwena pa Islam obedo kube ber-ber ki kwena pa malaika me adek. Gin adieri man kityeko nyutu ne ki lok me Bibel mapol. Ciko pa malaika me adek nyutu ciko ikom ribo me twero pa rwot me tung i cima, ento ciko pa Islam kityeko nyutu ne ki ciko pa nyithindo pa tung i anyim.
Ento lok ma aa ki East kacel ki ma aa ki North bi miyo wic pa ne peko; ci obi woto ki tuju madwong me ketho, kede me golo woko jo mapol tutwal. Daniel 11:44.
Malaika me adek obino i gin matime i ceng 22 me October, 1844, ka olut me abicel aryo ocako turo. Olut me abicel aryo bende obedo kec me adek pa Islam. Goro-woko me 1863 ogengo turo olut me abicel aryo nyo 9/11, ka malaika me adek oboro piny i Buk me Nyutu, pot buk apar abicel adek, i cawa ma ot madit pa New York gigolo piny ki komo matin pa teko pa Lubanga.
9/11 obedo Alfa onyo acaki pa kare me keto kite, ma giko woko i Omega onyo agiki me keto kite pa 144,000 i kare me cik pa Sande ma tye ka bino cok.
9/11 obedo Alfa pa kare me temo pa cal pa nywonyo i United States me Amerika, ma tyeko i Omega pa kare me temo pa cal pa nywonyo i United States me Amerika, ma otime ka kiketo alama pa nywonyo calo cik i United States me Amerika.
9/11 obedo Alfa onyo cako me yubu pa jo tye ngima i bot liec me lobo, kacel ki tung pa ne me Republican ki Protestant, ma okato i Cik me Nino ma tye ka bino acok coki.
9/11 obedo Alfa pa ‘nino me keto kare pa Rwot,’ ma tyeko ki tem i kom nino me Sabat pa Rwot.
9/11 obedo Alfa pa yubo hekalu, ma calo kidi me tung piny; tyeko i kare ma giketo kidi me tyeko me Omega i wi hekalu.
9/11 obedo Alfa me yele me adek i United States, ma otieko i piny oyingore me Revelation apar acel, ma obedo cik me Sande ma bino pinyom. I piny oyingore eno, yele me adek bino ka cito. Lok pa kit me bolo me mac i Nashville obedo anyim me kare me temo otieke i cik me Sande, kadi bed ki cwalo lok pa jo ma gicayo Adventist me Laodikea, ma gicamo ni, “Kombedi wa olal.”
Buk me Joel ki tyeko ne ma otime i Pentekoste cako nyutu tet bot kwena me Midnight Cry, ka dul acel ma pe twero ngeyo medo me ngec giyaro jo ma ngeyo ni gi mato kongo. Lweny bot jo mato kongo pa Efraim ki ju ma loyo i wic obedo kit ma Lok porofetik pa Lubanga dong pwonyo yot. Gin acel me lok maler en ni kwena en kwena ma tye i tuk aryo, calo ma Pita onyutu i ot me wi, ci kun bene i Tempe. Nyutu ne bene nyutu ni kicano cako i ot pa Lubanga, ci eka obot jo ma tye i boko ot pa Lubanga. Kit me kicano bene nyutu ki dwon aryo me Revelation 18, ma dwon me acel obedo 9/11 nyo bot Sunday law, ci dwon me aryo me vasi 4 cimo Sunday law. Rwede bot kwena porofetik ma maler ki ma pe maler pa latter rain bene nyutu ki Elija, ma Malaki cimo ni obiro dwogo piri mapiri me giko probation.
Alama me jo ma gi rieko kede jo ma pe gi rieko i Got Karmel, obedo “Eliya ma gi rieko” kede “nabi me Baal ma pe gi rieko.” Eliya obedo Petro, ento nabi me Baal gin jo mege me Efraim. Ka jo mege ma pe gi rieko ginyutu calo nabi me bur me Baal, ki yore me loro mac ma oboto piny; jo dong ogamo ni, “Rwot en Lubanga.” Jo Seventh-day Adventist ma Laodikea ginyutu calo kamano, i kare me tyeko me lok me poro me Nashville. Jo ma i woko ki Adventism, ma dong gi neno pe bedo dut me jo ma pe gi rieko, gicwalo rwatte i cwinygi, ento kare me temo mamegi pud pe ocige. Cal me nyutu me nyiri ma gi rieko kede nyiri ma pe gi rieko, ma kimiyo cal ne ki lok me ciko me Nashville, obedo alama me yore i tyeko ma agiki ma otum maber me parabul me nyiri apar.
Poto me cwiny pa 18 Julai 2020 obedo tito pa kwena ma myero oyubbe, kacel ki nyuto me gin matye iye Adventism ma tye ki moo, ki gin ma pe tye ki moo. Gin ma pe tye ki kwena me moo ma miyo kica bot Nashville dong kimoko gi ki gin ma tye ki moo. I dul aryo magi ma romo bedo ki pe bedo ki moo me kwena, dul acel otyeko rwate poto me cwiny ma ki nyutone kwede poto me cwiny me acel i lok me con pa Millerite; ento dul mukene pe otyeko rwate en. Labongo poto me cwiny ma ki nyutone ki Millerite, pe tye yubo mo me tim i nyutu me anyim ma opoto. Gin ma tye atir ni nyutu me anyim pa Nashville me 2020 onongo tye ka nyutu Islam rwate kwede buturu me kwena ma opoto ma myero oyubbe.
Gin ma nyutu eni obedo ni histori ma bol me mac me Nashville obino iye, pe keken ni rwate ki histori pa Disapointiment me acel pa Millerite, kacel ki yubo pa kwena kun cen, ento bene pien obedo i iye me histori ma cako ki bino pa Malaika ma adek i 9/11, ma keto cing pi bino pa Islam me woe ma adek, kacel ki ni Islam bino dok i kite me poropheti i cik me Sunday i kec pa piny me Revelation 11. Gwoko Islam i kwena, labongo pe tye nyutu atir ma Sister White omiyo bot Islam ki ciko me Nashville, tye i kom tema me histori, ma en Islam.
I artikolo namba 153 me yore ma kityeko miyo nying “Buk me Daniel”, wa nyutu ni, ka rwom ki bale me Balaam ki kodo, Islam—ma kigolo calo kodo—bino bedo ki wot kacel adek matut ki United States i gin matime pa 9/11 nyo oko i Sunday law. Wa nyutu 9/11 calo me agik, ento 7 October, 2022 calo me aryo. Wa coyo ni ataka me agik oture ikom piny maler pa chuny, ci ataka me aryo oture ikom piny maler me kom woko pa Israel, ki ni ataka me adek obedo ataka i poto piny pa Sunday law. Wa nyutu dok ni gin matime pa Balaam i rwom me porofetik man onongo tye ki ling pa adwogi; pien ataka me agik ki me agiko tye ikom piny maler pa chuny, ento ataka ma i tung tye ikom piny maler me kom woko, ma obedo cal me dwoko-wii. Kombedi wa neno ni tuk mar angwen, ma omako cako me lok pa Midnight Cry, bi timi i piny maler pa chuny ka bol me mac pa Nashville kityeko otime. Man nyutu ni tuk me aryo pa Balaam ki kodo obedo dogo aryo: agik i dogo aryo obito ikom piny maler me kom woko, ento mar aryo obito ikom piny maler pa chuny.
Kit coc ma kicwalo oyaro ada ma pe opong, ma Lating pa kaka me Yuda dong oyaro macalo lok me lanyutu mukene pa kube me poro me keto Islam ki bolo me mac pa Nashville. Lok mukene me konyo kube pa Islam ki bolo me mac bene nonge iye i rek me yubu pa lok me con ma lamal. Dul me yubu keken tye ki lok me tic pa iye keken, ma omem i dul me yubu weng. I dul me yubu pa Mose, gin obedo me donyo i kwer ki dano ma ki yero. I rek me yubu pa Krisito, gin obedo me Mesiya. I rek me yubu pa Daudi, gin obedo me Cik Apar ki ot ma lamal. Ki jo Millerite, lok me tic obedo kare me poro, pien jo Millerite gikelo “kwena me kare.” Ka obino Malaika me adek i 9/11, lok me tic pa rek me yubu pa 144,000 kityeko yaro ni en obedo: Islam pa apoya me adek, lutino pa Tung Ceng, punda me poro pa Baibul, faras me lweny me Yaro mapat aboro, yamo me Tung Ceng, lagweng, ki kudho jo piny.
Goro-piny me Revelation apar acel nyutu Islam me “the third woe”, kede bene rwate calo tyeko me kwena me “Midnight Cry”. “Midnight Cry” onongo obedo ki cal me “triumphal entry” pa Kristo i Yerusalem, ma ocake ki kwanyo donki woko. Cako me “Midnight Cry” i gin pa kare pa Millerite onongo obedo obino pa Samuel Snow i wi faras i “Exeter camp meeting”. Cako me kare me “Midnight Cry” kinyutu ki cal me Islam. Tye lagam mapol me moko ni kwena ma kigi yubu maber me July 18, 2020 tye kede Islam calo but me kwena me ciko. Pe tye ceng ma kinyutu, ento bolo me mac pa Nashville nyutu lok me “new wine” i kare me agiki; kacel ki mano, bolo me mac pa Nashville tye kede Islam, ento ikom nyutu bolo me mac calo gin lweny me nyukuliya?
Myero ngec ogwoko tero me yaro Islam calo lamal i golo, ki piny ki janeno mapol. Bal pa keto cawa ma mito yubo kityeko ranyinge ki 1840 kacel ki 1844. Cawa pe dong myero obedo but i ngec pa poropet, ento namba pud tye i iye. Bal ma ki ranyisi ki pe rongo maber pi Ka Lamer myero bene ki yubu; ento, mapat ki yubu ne ci kibedo but i ngec ma kiyubo maber, bal ma ki ranyisi ne ki pe rongo maber pi Ka Lamer myero kinyutu. Pe rongo maber pi Ka Lamer meno onongo ranyisi ngo i ciko ma i Nashville i Julai 18?
Atye ka waco ni lagam tye me nongo i lacer ma ki ocako yweyo cal ne ki agiki pa 2023. Rek adek ma tye ka wot cing kacel pa pot buk 11, ma cako ki pot buk 11 ki kato i pot buk 22 i buk Genesis, Matayo ki Yabo pa Yohana, obedo dwoko manyen pa singruok pa Lubanga kwede jo 144,000. Wajuko woko kica ma omiyo wa, kun wa timo calo ni pe wawinyo kwac pa en, onyo wakudho piny ki waco i twero pa wa dano ni, “Gin weng ma ocimo, abi timo?” Onyo waweyo Roho Maleng me cono cik pa en i pire wa ki i wiiwa?
Lagami bene ononge i yabo kido pa rek adek i pot buk apar aryo pa Daniel, ma ginyuto kare calo kwena pa malaika acel, aryo, kede adek. Rek adek mag eni bene ginyutu December 31, 2023 i rek 7; July 18, 2020 i rek 12; ento 1989 nyo bot cik me Sande, kacel ki giko kare me temo, kiyaro ne i rek 11. Lok ma atir adek mag eni, i iye rek adek mag eni, tye kany i kacoc pa Lok me Kitabu me Nyasaye, kany en kae ma yo me temo mapat-adek, ma kare weng tye piny ka porofesi kityabo kido ne, kicoyo anyim!
Kristo pe keken ogolo gungu ki yabe tem ma acel adek pa Daniyel 12, ento bene oyaro gi ni: acel, tem me keto piny; aryo, tem me Yekalu; adek, tem me litmas. Dok pire kene oyaro ni tem me keto piny ocako i 31 December 2023, kede ni obedo i kom tem me keto piny pa tic me Millerite, ma kiyaro gi ni Antikristo obedo cal ma keto rweny ma i woko.
En dong onyutu tem me aryo—tem me Ot pa Lubanga—calo ma nyutu i neno pa Daniel ikom Krisito i Ot pa Lubanga i chapta apar. Tem en kombedi tye ka time. Yweyo woko ma tye i Daniel chapta apar aryo ikom cawa mapire ni: 1989; 18 me dwe Julai 2020; 31 me dwe Dicemba 2023; kacel ki cik me Sunday, me kelo iye neno pa Romi kede neno pa Krisito. Neno aryo ne kiweyo iye i neno acel keken, ma iye bene kityeko yweyo woko pa chapta apar aryo. Chapta adek en neno acel keken, kede neno pa Krisito obedo tem me Ot pa Lubanga i chapta apar; neno pa Antikristo obedo tem me twolo i chapta apar acel; kede alamal me yoo pa 144,000 i chapta apar aryo nyutu tem me adek, ma obedo litmus test, ka jo ma pe ngwec kigolo gi woko ki bot jo ma ngwec, kun jo mapol kikwanyo gi maleng, kibedo macol, kitem gi.
Tem me Ot pa Lubanga oyabo ler pa Levitiko 23, ma en obedo ler pa Sanduuku me laloc, ma en ler me Alpha pa Sabat me ceng abiro kede ler me Omega pa Sabat me higa abiro. Ler pa Sabat me Alpha ki Omega nyutu ler pa bedo Lubanga i rwatte pa dano. Ler eno nyutu ni Lubanga omako rwatte pa dano pi dwogo kube pa Lubanga ki dano, ma obedo tic ma Kristo ocako i Oktoba 22, 1844; tic ma kombedi tye ka tyeko i bura pa jo matye ngima.
Can pa Leviitiko 23 oketo kacel cer me ‘spring’ pa alfa ki cer me ‘fall’ pa omega me yabo gin matime me ceng 31, December, 2023 oo paka i giko me temo pa dano. I rek man, tem macek ki mako calo bino i ceng 31, December, 2023, ki tem me Kac ki nyutu calo cako i 2025, ma mede paka i tem me ‘litmus’ pa ‘Feast of Trumpets’. Dwon i pat ma ocako i July 2023, ki ketone ki ‘Feast of Unleavened Bread’ ma ogiko ceng 5 i mok tam me wot me but adek. Ci nono obedo ceng 30, ma ogongo ki tam me wot me but adek, ma keken ogongo ki ceng 5; ki nyutu kite adek pa Lok pa Ber ma pe giko. Tam me wot pa alfa me but adek ma ogongo ki ceng 5 obedo malaika acel; ceng 30 obedo malaika aryo; ki tam me wot pa omega me but adek ma ogongo ki ceng 5 oo i ‘Sunday law’ pa Pentecost, obedo malaika adek.
Kirisito bene oyabo ngec pa Levitiko 23 makwako cweyo Sanduku me Lagam i Ka pa Lubanga i cawa me tem. Kwena onyo Malaika pa Sabat me namba 7 me nino i tung acel pa Sanduku, ki Malaika pa Sabat me namba 7 me higa i tung mukene pa Sanduku, ginyutu Kerubi ma giloro Sanduku, ma gineno i iye. I gin matime ki keto cim pa 144,000, ngec me aryo pa malaika magi aryo nyutu Sabat me namba 7, ki pwonya me oketo ring dano nyutu waci ma bipwenyo i kare tutwal.
Ka pe itwero neno kare 7 calo cal me Yubili, Emancipation Proclamation me cwinya pa 1863, ento pe inibi neno ni poropheti me Alfa ki Omega pa William Miller obedo kare 7 ki nino 2,300. Pe itwero neno tek pa poropheti me kare aryo ma orwate magi gengo ngec ni 1798 nyutu kare 7, ki 1844 nyutu nino 2,300. Kun pe tye ngec i kom mano, pe romo tutwal neno ni ka Levitiko 23 kiketo ka rek kwede rek, kicako lok 22 ma acaki ma cwalo rwom me Spring kacel kwede lok 22 ma agiki me rwom me Fall; rek ocako ki Sabat me ceng namba 7 ma kinyutu ki 1844, ki Sabat ma ogiko rek me 44 lok obedo Sabat pa piny ma kinyutu ki 1798.
Pe twero neno rwate pa Sabat aryo nyutu pe twero neno ni kare abiro pa 1798 obedo kit pa dano, ki ceng alufu aryo ki mia adek pa 1844 obedo Kit pa Lubanga. Ki ludito ma pire tek, obedo macalo pe nyalo ngiyo ni leer me Alfa pa Sabat me ceng abiro ki leer me Omega pa pwonya me bedo ring pa dano tye ka nyutu tic pa Kirisito me rwato Kit pa Lubanga pa En ki kit pa dano ma opoto i richo. Tic pa Kirisito me rwato Kit pa Lubanga pa En ki kit pa dano wa obedo tic me rwato 1798 ki 1844, pien 1798 nyuto ring pa dano, ki 1844 nyuto Kit pa Lubanga.
Dano kicweyo i cal pa Lubanga, ki tye ki kit aryo: kit ma malo ki kit ma piny. Kit ma malo pa dano en pa ringo, ki kigubo i kom richo. Kirisito miyo cwiny ma olok paro pa En i cawa me lok cwiny, pien lok cwiny aye ka me bedo ma kiketo maber, ki bedo kiketo maber en bedo doko maber. Kit ma piny pe romo yare dwogo i cawa acel, ki kica me Laber pi kit ma piny en ni wan bino nongo ringo ma kimiyo dwong i kare me dwogo pa Kirisito. Kit ma malo en paro, ki kit ma piny en ringo. Kit ma malo en poro me kare abiro ma otum i nino 22 me October, 1844, i Nino me Juko, ka olut ma abiro ki olut pa Jubili gi cako puwo weng. Kare abiro pa kit ma piny otum i 1798, pien pe romo doko odoco nyaka dwogo pa Kirisito me aryo.
Kare 7 pa 1798, kare 7 pa 1844, ki higa 2,300 pa 1844 ginyutu tic pa Kristo ma ocako i 22 me dwe October, 1844. Tic eno obedo me moko kacel kit pa Lubanga pa En ki kit pa dano, ento ka tempol ma kiketo ki kit pa dano ki kit pa Lubanga myero omoko kacel i 1844, 1798 pe myero odonyo iye, pien en nyutu wang-ot pa jo ma pe jo-Yahudi.
Tem me ot pa Lubanga kato kacel ki pimo ot pa Lubanga; kadong i acaki pa gin me yabo woko ma ocake i 2023, yabo woko pa goro abicel onyutu gin mukato pa lwak cwiny me acel ki lwak cwiny madit, macalo nyuto ma agiki ki ma opong keken pa gin mukato ma goro abicel giyero, ma lamo me cwiny owaco ni giyero gin matime i kare pa malaika me acel ki me aryo, ki bene pi gin ma bino anyim ma binyutu gi i yoregi. Timo ma opong keken oketo ne i piny-piny pa ada, ma obedo acel ki nyuto me acaki ma obino i 2023. Lwak cwiny i acaki o yero lwak cwiny me Omega, ki i senta obedo Camp Meeting pa Exeter, ka kany jo ma tye ki bwongo ki jo ma pe tye ki bwongo ginyiko woko malube ki “mafuta” pa lok.
Hekalu pa jo Miller kityeko yabo ki koyo dok i koyo, ma kwede nyutu ni hekalu pa jo 144,000 kibino yabo ki ceng 18 July 2020 dok i cik me Sunday ma bino cokki, ka wang-ot ogico i lok me cal, macalo ma otime i ceng 22 October 1844. Lok pa kare ma kiloro kwede lira 7 obedo lok acel keken ma kiloro i can pa Daniel 12. Can pa ceng 1,290 ma i Daniel 12 kikube diret ki kare me higa 30 ma kiloro i namba 11. En bende kityeko kube kwede i higa 30 ma kityeko yaro maber ki ngat me acaki pa kwer ki jo ma kiyero, kacel ki nabi ma kiweyo anyim me nyutu loko me kwer pa Israel ma piny bot Israel ma me cwiny. Ceng 30 ma i tung me kobo pa Leviticus 23 obedo higa 30 me deg acel pa kwer me adek pa Abraham ki Lubanga. Higa 30 ki 508 dok 538 i namba 11 obedo cal pa lamilamo pa jo 144,000.
Ceng 30 i kit me Levitiko 23 obedo but me ceng 40 ma Kristo opwonjo lupwonyo pa En i wang ki wang nyaka en orwate i polo. 30 obedo alama pa jodolo ma gicako katic i mwaka 30. Mwaka 30 me 508 dok i 538 gityeko nyutu lok pa Roma ma pe yec i Roma me Papa, kacel kwede ginyutu lok pa kit pa jodolo pa Laodicea pa 144,000 i kit pa jodolo pa Philadelphia pa 144,000. Lok man time i yo adek, ma ginyutu kwede 508 ka “daily” kikwanyo woko, i anyim cik pa Justinian i 533, kacel ki cik me Sande pa 538, ka lok man kityeko.
Mwaka 30 man nyutu kit 1989 paka i Cik pa Sande, kun jo‑Philadelphia pa Lubanga ma gi tye ki wil pa Lubanga, ka gin ot pa En, gibwolo gi malo pi lobo weng me neno gi. Lobo dong bimoko atir ikom Kristo, ma kinyutu En ki jo pa En, ma gityeko bedo i kabedo pa polo ki Kristo, ci gitye i ot pa Lubanga; onyo ikom dano me rico ma obedo i ot pa Lubanga, ka onyutu pire ni en Lubanga. I kare me Cik pa Sande ma bino cok cok, latic me cawa apar acel, ma bene gin jo mapol madwong, gibedo ki tem me rwom. Sabat me ceng abiro obedo Sabat pa Lubanga, onyo ceng pa ceng obedo Sabat pa Lubanga?
Kanyeni cal mukene bene otero i anyim pa en. Otyeko onenone tic pa Satani i tungo Yahudi me kwanyo Kristo, ka gicoyo ni giyaro cik pa Wuon-gi. Kanyeni oneno ni i lobo pa Kristiani bene gubedo cal keken: gicoyo ni gicako Kristo, ento gikwanyo cik pa Lubanga. Owino ki bot jodini ki jodongo dwon ma lalar, “Kwany woko En!” “Muko En i Musalaba, muko En i Musalaba!”; ki kanyeni owinyo ki bot jigi ma gicoyo ni gin Kristiani dwon me waco, “Wek cik woko!” Oneno Sabato gicwado piny i cing, ki keto i kabedo pa en yore ma pe atir. Doki Musa opong ki kicam ki lworo ma dit. Niningo romo gin ma gigeno i Kristo kwanyo cik ma En keken owaco kwede i got maleng? Niningo romo ngat mo ma lwor Lubanga cweyo piny cik ma obedo twolo pa lo pa En i polo ki i piny? Ki yot cwiny Musa oneno cik pa Lubanga dong tye ki yaro ki gimedo malo ki jo ma geno adier manok. Oneno lweny madit me agiki pa twero me piny me kwanyo woko jo ma gikwako cik pa Lubanga. Oneno anyim i cawa ma Lubanga obi cing me kelo cwalo bot jo piny pi timgi marac, ki gin ma gilwor nying pa En gubed gibalogi ki gikwonye i cawa me kec pa En. Owino kwer pa Lubanga me kuc ki jo ma gikwako cik pa En, ka En owaco ki dwon pa En ki bot kabedo pa En maleng, kede ka polo ki piny gigoro. Oneno dwogo pa Kristo marom aryo i kit ma maler, jo atir ma otho kigoyo gi i kwo ma pe otho, ki jo maleng ma dong tye i kwo gikwanyogi woko labongo neno tho, ki kacel gire malo ki wina me yot cwiny i Gang pa Lubanga. Patriarchs and Prophets, 476.
Lwak madit, ma obedo jo ma pe jo-Yahudi ki latic me saa acel, gitye kitemo ki temo pa tung; ci temo pa ot pa Lubanga ki lubo ne pire tek. Ot pa dano pa Ruma, ki ngat me richo, en obedo kidi onyo biyen ma i cweko geno i iye? Onyo en obedo ot pa dwogo pa Lubanga i ring pa Dano, ma kit pa Lubanga ki kit pa dano ocobo kacel, ma obedo ot pa jo 144,000 ma Pita lwongo ni “ot me cwiny”? I kare eno me temo pa tung ki ot pa Lubanga, cwer cwiny obiro tyeko temo ma nyutu ada pa tuk me adek; ci dong cawa me temo pa dano obiro tyeko.
Leone me dul pa Yuda kombedi tye ka cwalo piny kit pa con ma ojuk me nyig lok 40, ki oketo can mapol dok madwong kede porofesi adek, acel acel me 250 mwaka, pa Cyrus, Nero ki Trump; ki otimo man i kare ma keken ma En omede medo tic me lonjo wac ma ki yubu maber pa Nashville. Rek pa Nero omiyo yik me keto agiki cal pa le i United States, ci dong i piny weng. Rek pa Cyrus me 457 BC nyutu kit pa con i tung Raphia ki Panium, en aye kit pa con i tung Lweny pa Ukraine ki Lweny pa Piny me Adek, ma cako ka Panium okube ki Actium i cik me Sunday ma tye ka bino cok-kin. Rek pa Trump tyeko i mwaka man i ceng 4 me July.
Nero obedo cal me kweko; Kanisa pa Smyrna nyutu gin matime ma mede anyim nyaka kweko ogik higa 250 lacen i Kanisa pa Pergamos, ki kwer-kwer. Rek eno nyutu keto cal, kadi mano rwate ki kit gin matime i kare ka cal pa Kerisito tye kityeko keto i Tempol pa En. “Cik” obedo cakke ma kelo i cik me Sande me acaki, ma dok kiceto iye “bur ma kiloro” me poko bot “East” ki “West,” bot ngat ma tye ki ngec ki ngat ma pe tye ki ngec, bot bule ki ciyw, kacel ki gin ma kirwoko ki gin ma orem. “Cik” ma cako kare en aye “cik” ma cako kare maromo acel me tem pi piny weng. “Cik” ento en aye acaki ki agiki. Alamati weng i rek me higa apar abicel pa Nero tye kinyutu dwongo me kweko i peko me cik me Sande ma cak ki “cik”—gin calo cik me “executive order” pa Purezidenti.
Cik adek me Kairo me higa 457 me con Kristo nyutu kare me higa apar abicel ma tye ki alama adek i agiki; calo kamano bende yore me Nero, kede bende yore ma mapat me Kairo, ma otum ki bino me malak ma acel, aryo ki adek ki 1798 i 1844. Nyere adek me Kairo en: lweny me Raphia; ci higa apar i nyere ma aryo; ci higa abicel i lweny me Panium. Cak ki agiki gin lweny aryo; ci gityeko rwako alama me Alfa ki Omega. Kare ma acel me higa apar nyutu kare me teme ma ocake i 2014 ki lweny me Ukraine, ci kare ma aryo otum i anyim me higa abicel i lweny me Panium.
Palmoni
Palmoni onongo onyutu kwena me kare bot Jo-Miller i kare pa malaika ma acel ki ma aryo, en bene onyutu kwena me lim i kare pa 144,000, ma en aye kare pa malaika ma adek.
Lok me con ma me alama me porofeti, calo mwaka 22 ki 1776 tung’ i 1798 ma kiketo ne calo Lweny me Makabi, ginyutu ma kelo cako pa lobo pa rwot namba 6, kacel ki ma kelo giko pa lobo pa rwot namba 5. Purezidenti ma namba 22, Grover Cleveland, obedo Alfa pa Purezidenti ma oketo calo Omega pa Donald Trump, pien gin Purezidenti aryo keken ma otiyo cawa aryo ma pe omedo kacel. Trump obedo Purezidenti ma namba 22 me yaro cawa me aryo, ka keti iye Purezidenti mukene ma okwako kabedo i cawa pa Purezidenti mukato con, kacel ki Purezidenti ma giyaro cawa me aryo kene. Lobo pa rwot namba 6 i porofeti pa Baibul ocako i 1798, malubo mwaka 22 ki Declaration of Independence. 1798 tung’ i 2026 kiketo ne calo 22 i kare me Alfa ki 22 i kare me Omega.
Rek adek me chapta apar acel gitye, ma gicako ki chapta apar acel ci gitumo i chapta abicel aryo. I rek keken magi tye tung ma rom ber, ma ki nyutu kwede vesi adek. Genesis nyutu cawa ma “circumcision” ne kimiyo cal me singruok i rwom ki jo ma kiyero. En ne cawa me acel ma jo ma kiyero ne gimiigi sign ma nyutu jo pa singruok, ci i Matayo vesi adek ma i tung nyutu Kidi ma iye Kristo biyubo Kanisa pa En. Vesi meno nyutu cawa ma nying Simon Barjona olokore ci omiyo ne Peter, ma rwate ki 144,000. I tung me rek i Revelation nyutu “singruok me tho”, pien nyutu Papasi macalo wi aboro ma obedo ki abiro (7). I twero paro ngo ma tye ki tamara ni ka chapta 11 i Desire of Ages nyutu kwena pa Yohana Batisita, ci chapta 22 nyutu tho pa Yohana?
I atir pa chapta magi omiyo i peji 168, kun chapta ma ki miyo nying Nicodemus cako. Chapta 11 tye ki nying Baptiiso, ki chapta 22 tye ki nying Goyo John i Gere ki Tho pa John. Chapta 11 obedo alama pa tho, maziko, ki dwogo kwo; kakama chapta 17 ki chapta ma ki miyo nying Nicodemus, kede kakama tho pa John.
Wa bi mede gin eni i coc ma obino.