Buk pa Daniel yabo piny lok me poropheti ma lamal, kun otyeko nywako cik me dwogo kacel ki medo ma kotye ka wot tung atung i nene pa en, ki cake ki cal me metali me pot buk 2 nyo bot lweny pa rwot ma tek loyo me pot buk 11. I iye kit man, adwogi ma tye ki dwong pa atir pye woko: lweny me Actium i 31 BC, ma otumore ki goyo piny pa Misri i 30 BC, obedo pok tic ma mapire tek me Daniel 11:25, 26, ma nyutu acaki pa twero loyo pa Roma ma timo cal pi mwaka 360.
Daniyeli 11 cako ki nyuto dongo malo ki poto piny pa duk madongo ma otime i woko pa tho pa Alexander Ma Madit i higa 323 BC. Ento i lok 14, aloka otime. Acingo i higa 200 BC, ka Antiochus me adek (Magnus) obedo tye ka kete Lweny pa Panium ki bot rwot-lacwic Ptolemy V, Ruma omek iye, pe calo ngat ma mere ka neno, ento calo ‘jokwanyo pa joi.’ Kun gi mito gwoko ngano pa Misiri i katung matek me Hellenistic, Ruma oyaro twero pa gi i Lweny me Macedoni ma aryo (200–197 BC), ma oketo yub pi tic pa porofeti pa gi.
Twero pa Roma i kom Yahudi
I 63 BC, lok me coc 16 opongo piny ka Pompey okwedo Jerusalem, odonyo i "Holy of Holies" kede ocimo twero pa Roma i "piny ma rweny." I kany, lok me coc 17 dok i 22 gicoyo rek me jo Roma: tic me lweny pa Pompey i tung' cam; lweyo piny pa Julius Caesar ki giyeko kwo ne i 44 BC; cawa me layo pa Augustus Caesar ma okwayo cente (kigeco i Luka 2:1) ma otum i 14 AD; ki i cawa pa Tiberius gicako Kristo i calaba i mwaka 31 AD, ka "lawi me kica" ogonyo woko. Rek me poropet, ki Pompey i Jerusalem doki i Titus i Jerusalem i 70 AD, o yaro rek me twero me layo pa Roma bot jo Nyasaye.
Kacako ki lalweny madit pa Roma ma ocwero Ot pa Nyasaye, ci ogiko i kare ma lalweny madit pa Roma ogoro Ot pa Nyasaye; man nyutu cal me Alpha ki Omega. Kacako ki cwero, ki ogiko ki goro, rek me histori bene tye ki cwero kede goro pa En ma owaco ikom iye kene, “Gor ot man, ci i ceng adek abi yaro ne malo.” Adwogi tye kacoko ki muk me buk me Lebru ma acel, ma apar adek, ki ma agiki; ci rek ma ocako ki Pompey ki ogiko ki Titus, tye ki goro pa Ot ma i atir, ma rwomre ki musalaba ma i atir i tung musalaba adek, ma giketo malo i atir atir me ceng abicel ma Kristo obino me moko lale. Lok me coc 16–22 nyutu rek me lapor ma rwate ki cal me adwogi. Tye kede rek me lapor ma ber woko manok i histori ma lok magi nyutu, ento pire tek me rek eni obedo twero pa Roma loyo Yahudi.
Alyansi ki Tiriti
Lok me namba 23 dwogo dok ka yaro pire madit, kun dwogo cen i cawa 161–158 anyim Kristo, ka Yahudi i kom Yudas Makabee gicweyo rwate ki Roma (1 Makabei 8). Man nyuto matek tami pa Roma me cweyo kom madit ma pire tek: loyo piny pi rwate ki yubu-rwate, kit ma ruc ki gi ma obedo anyimgi. Lok me namba 24 ogiko but man, nyuto ni Roma binen “tami parogi anyim ki i kabedo matek, ka bene pi kare mo.”
Ka kityeko keto kica ki en, obicako timo ki bwoc; pien obino, ki obedo tek ki dano manok. Obi donyo i kuc, kadi i kabedo ma rwom loyo i lobo; ki obitimo jami ma ladito pa en pe gitimo, pe bene ladito pa ladito pa en; obi yar botgi gin ma gicweyo i lweny, kioro, ki rwom madwong. Eyo, obipoyo paro pa en i tung ot me lweny ma tek, kadi pi kare.
Pi Kare Mo
Nyig lok ma giketo ne calo "against" romo bedo calo "from". Ruma cako pango ne "ki" "from". Nyig "from" ma tye i coc nyutu i ot lwak Ruma—cwiny pa dul me Ruma me polotiki ki me lweny—macalo kabedo ma pango ne kicako ki iye. "Kare" i lanen tye 360 mwaka, ma ocake ka Misri opoto i mwaka 30 BC i nyuma pa Actium, kagiko i mwaka 330 ka Constantine oweko Ruma woko pi Constantinople.
Rek 25 ki 26 gikwalo iye Actium pire tek.
Eno bi yiko rwome mere ki cwiny ma tek ikom rwot pa cet ki lwak madit; kacel, rwot pa cet bi yubo pi lweny ki lwak madit tutwal ki ma tek loyo; ento pe bi mede: pien gin bi yik yore ikom en. En aye, jogi ma camo ki but pa kume mere bi balo en, ki lwak mere bi yek woko: ki jo mapol bi obo piny ma gubale. Daniel 11:25, 26.
I higa 31 BC, Octavian, ma nyutu Loma calo "rwot me tung bor," ocweyo dul pa lweny pa ne ikom Ijipt pa Cleopatra, "rwot me tung cen," i lweny me i yie madit keken. Dul pa lweny pa Antony ki Cleopatra "ma madit tutwal ki ma loyo tutwal" onwogi, pien ki "jami me layeny" (yore me lweny pa Agrippa) ki nywaro-kwalo woko pa ludito pa Antony, kede dwogo i tung lweny ma Cleopatra otimo. I 30 BC, Ijipt obedo purovinsi pa Loma, ma ocako cing mape kigiwero pa Loma ma pe yie i Nyasaye. Kare me higa 360 man, ki 30 BC okato i 330, otete kwede cing me loyo pa Loma ma ocobo i kabedo pa ne me acaki, nyom loko pa Constantine "ogoyo piny" kabedo ne, macalo ma Daniel 8:11 owaco aworo.
En aye omedo en madwong paka i ladit pa lwak, ki en ogolo woko sadaka me kare ki kare, ki kabedo pa ot me lamo pa en gikelo piny. Daniel 8:11.
Ka Constantine okobo piny cing pa gang Rome me pako gang Constantinople, oweko pungu me cing i gang Rome, ma weko twolo me Kanisa pa Papa me kwanyo kom me cing ma gang Rome nyutu. Tim man opongo dirica aryo me gin apar adek i Buk me Apokarip pa Yohana.
Ki nyama ma aneno ne calo chui, tiendene ne calo tiende dubu, dhone ne calo dho simba; ki joka nomiyone tekone, komne, ki twero madwong’. Revelation 13:2.
I Daniel 8, tye lok aryo me leb Ebru ma gi yubo weng calo “sanctuary”. Lok aryo man gin ma gi poko woko lok me “kabedo me maleng” i buk pa Daniel. Buk pa Daniel nyutu lweny i kin Kristo ki Satana, calo ma ki nyutu i cal me piny pa Kristo ki pa Satana. Babilon, cal me piny pa Satana, oloyo Yerusalem i cako me Daniel; ento Yerusalem oloyo Babilon i verse 45 me chapta 11. Duk me rwot ma ki yaro kwede geng pa Yerusalem ki geng pa Babilon gin “kabedo me maleng me teko”. Geng pa Babilon ki pa Yerusalem weng gin kabedo me maleng me teko, kede gi weng tye ki templo pa gi i iye geng. Templo me Pantheon tye i geng pa Rooma, ento templo i Yerusalem obedo ma rwate kwede i lok pa poropheti. Babilon ki geng pa Rooma gin ronyo me bwola pa Yerusalem.
I Daniel 8, lok aryo me Leb Ibru en aye: “miqdash” i Daniel 8:11, kama “tung matidi” (Roma me kwer) oloro piny “kabedo pa ot ma lela pa iye” (polo Roma), ikare ma Constantine o loko kabedo pa iye i 330. Lok mukene obedo “qodesh” i Daniel 8:13–14, kama ot ma lela pa Lubanga tye ka kuro me yweyo inyim nino 2300. Pien lok aryo weng kityeko loko gi calo “ot ma lela”, “miqdash” twero nyutu ot me gwok pa Lubanga onyo ot me gwok pa kwer, to “qodesh” keken aye kitiyo kwede i Bibul me nyutu ot ma lela pa Lubanga.
I Daniel 11:31, "ot maleng me teko" (poto pa Roma) olonyo ka Barbarians ki Vandals gikel lweny i poto pa Roma. "tyen" ma i lok me coc en gicako ki Clovis i mwaka 496; dok gimedo paka Roma me papa onywako twero weng i mwaka 538, ka Ostrogoths gigweyo woko ki i poto.
Rek me lok pa lanen ma cako ki Actium woto loyo 330. I Verse 30, “boti pa Chittim” tye ka nyutu jo Vandal i cing pa Genseric, ma gin ogabo kede ocweco Rome i 455, manyutu ni Rome me tung keny obo woko. Dong Rome me Papa ocake, oteko ki higa 538 nyaka 1798; pi higa 1260 nyaka kare ma Jenerali Berthier pa Napoleon oweyo “bal ma kelo tho” kun omako Pius VI. Higa 360 pa Rome me Pagan, ki 30 BC nyaka 330, rwate ki higa 1260 pa Rome me Papa, ki gin acel acel cako ka cangi ma adek (Egypt, Ostrogoths) obo woko.
Rwot me tung me bor ma kombedi oyaro i lok 40. I 1989, lwak pa Papa, ma orwate i mung ki United States pa Amerika pa Reagan (ma kicwalo calo gari me lweny, bote, ki latic me faras), ogoyo piny USSR, “rwot me tung me piny” (ngec me pe tye Lubanga/Komyunizim). Lok 41 nyutu ni lwak pa Papa oyango “piny ma maler”—dwoko United States pa Amerika ma Protestanti obed United States pa Amerika ma Katoliki—kare ma lok 42 ki 43 nyutu ni United Nations ma kiketo calo Ejipiti okwer bot rwate ma adek matye ki United Nations (nyoka madit), Vatikani (nyama marac), ki United States (lajul me bwola), ma gityeko telo lobo bot Armagidoni. Lok 45 poro agiki me twero man, “ma pe ngat mo me konyo,” jera ne ocwec i lok 41, ento agiki ne kiketo ma tet ki lok 45.
Actium i 31 BC obedo gin makwongo i Verse 25, 26, kacako ludito pa Ruma me mwaka 360 ki i templo-ot gweng ne. Kun Verse 14 obed calo cik me ciko, rek pa Ruma ma pe yaro Lubanga, openyo ki i Verse 16 oo cing i dwogo i Ruma me Papa i Verse 31, obedo rek opong pa Ruma ma pe yaro Lubanga. Rek eno opoko i but adek. Verse 16 oo cing i 22 obedo rek me lwak pa Ruma i kom Isirayel macon. Verse 23 ki 24 nyutu tic me yiko lobo madit ma Ruma otero pi loyo piny, ka otimo dwoko-nywal ki dul mapatpat ki kwer, ki rwate ki twero me lweny. Verse 24 oo cing i lok ma ogiko i Verse 31 obedo rek me but aryo, ma nyutu kare ma Ruma omelo iye malo, ci obwogo piny.
"Kare ma kiketo" obedo ogiko pa mwaka 360 i mwaka 330. Cako ki verse 27 dok nywako nyig lok agiki pa verse 31, ma nyutu cawa ma twero pa Popo ma kityeko yaro calo bal marac ma kelo kwalo piny kityeko ket i kiti pa rwot i mwaka 538, obedo lok me kit pa Roma me lumala i yore me kare pa mwaka 360 me twero madito maloyo; ci i mede tye ki mwaka 208 me bwolo woko ma ngwech-ngwech.
En ma omiyo “cawa” me cing 24 ocake i 31 BC ki medo rwot me tung piny i lobo pa rwot me tung bor, ci otyeko i 330 ki poko rwot me tung bor i aryo: i tung i kabedo ma ceng ocako kede i tung i kabedo ma ceng oburo. Cako ki 330 nyo i 538, Roma ma pe yaro Lajwa ocake poto piny macokinyi. Kit nyutu me janabi mapol ma ki kube kwede but but me poto pa Roma ma pe yaro Lajwa, gin oboke me janabi ma weko jo me pwonye lok me janabi me engeyo Lok me janabi pa Lajwa. I tyeko me cing 14 me Daniel 11, Roma oketo kigen; ci acel i yo ma otimo gin man en ki yo pa poto ne. Lok me cing owaco ni, “Bene jogobo pa jo mamegi gitedo wicgi malo me keto kigen; ento giboto piny.”
Ka yie pa Chittim kigamo Roma, ci kun ogamo piny me South, pe obedo macalo ma me acaki onyo ma me agiki; pien ki kany anyim, pobo pa twero pa Roma tye ka nyuto. Bel angwen me acaki i but bel abiro me Buk me Yabo ma tye i chapta aboro nyutu pire tek twero madwong angwen ma i agiki gutelo Roma me West i tyeko i mwaka 476. Viison kikete ka goro pa jo pa in gi cuki wi gi malo, ci gi pobo. Viison pa nabi kikwayo i cal me pobo pa Roma. Roma me West ma pagan opobo ki mwaka 330 nyo i mwaka 538. Roma pa Papa opobo i mwaka 1798. I gin mukato pa bel abic ki abicel, Roma me East opobo i cing pa Turuk Ottoman i mwaka 1453. Pobo adek magi obedo but me viison ma kikete ki goro pa jo pa in.
Coc eni waco ni, “ka bene gi ma ogobo jo mamegi gibimiyo pire keken dwong pi keto vijon; ento gibipoto.” Cako ki 31 BC nyaka 330, Roma me pagani “gimiyo pire keken dwong” i twero gi ma maloyo piny weng. Cako ki 330 nyaka 538, Roma me pagani opoto woko me yubo yo pi dano me richo obi bedo i kal me Nyasaye, ka oyaro pire keken ni en Nyasaye. Cako ki 538 nyaka 1798, twero me Paapa “gimiyo pire keken dwong,” ka i 1798 gi opoto. Cako ki 31 BC nyaka 330, Roma me West “giyiko pire” ni en tyen pa impaaya pa Roma, ka cako ki 330 nyaka 476 opoto. I 330 Constantine oyiko ni Constantinople en tyen pa Roma me East, ka i 1453 Roma me East opoto. Cawa me kit atir-atir me Rome, acel acel tye ki cawa ma Rome oyiko pire; dok anyim, tye cawa ma yero poto pa Rome, pien “gi ma ogobo jo mamegi gibimiyo pire keken dwong pi keto vijon; ento gibipoto.”
Lok i Leb Hibrui ma giketo ne calo "robbers" berore ka giketo ne calo "breakers", pien rwom me nyig eni tye malubo lok me "donyo woko onyo bolo" mapol loyo calo "robbers" keken (ma nyutu kwalo). Lok eni nyutu jo ma gibolo bur, cik, onyo kica, pe keken jo ma gikwalo jami. Rome obedo "breaker" i poro me Bibul, ento i vesi 14 giketo ne calo "robbers". I Daniel chapta 2, Rome obedo pinyruoth me acuma, ci i chapta 7 lec ma angwen bende en Rome.
Bang mano aneno i lore me oturo, ka nen nyam ma angwen, ma goro ki ma tur, ki tek tutwal; ki ne tye ki lak madwong me cuma: ne ocham ki oyubu yubu, ki ogoyo ma odong’ ki tiende: ki en lapok ki nyam duto ma ne obedo anyim iye; ki ne tye ki tung apar. Daniel 7:7.
Lam me angwen—ma obedo Ruma—tye ki lak ma "iron", pien en aye piny me angwen mar acel kacel ma ki nyutu calo "iron" i goc 2. I rec 7 lam me angwen pa Ruma "oyayo i ceke," ci ka oyayo i ceke "oloto gin ma ocen ki tungu ne." Lam pa Ruma obedo piny me "iron," kede kica me yayo i ceke kacel ki oloto gin ma ocen nyutu tic me gonyo. Gonyo ma kelo i wi Isirayel me con obedo "lamal."
Kadok, kwero weng man bi bino i wi in; gibibed gilubo in, gibicado in, nyaka ipoto; pien pe iwinyo dwoc pa Rwot Lubanga pa in, me igwoko cikke pa en ki cikke me tegi pa en ma oweroni i in. Gin binedi i wi in me bedo alama ki camama, ki i wi lutino pa in pi kare weng. Pien pe itice bot Rwot Lubanga pa in ki mer ki oyot me cwiny, pi opuk pa jami weng; ka meno, itic bot lare pa in ma Rwot obi cwalo i tung in, i lapir, ki i lapi, ki i pe ki gudi, ki i pe ki jami weng; ki obi keto oguro me pieng i lwak in, nyaka ogweko in. Rwot obi kel oganda i tung in ki kama macokcoki, ki bot agiki me piny, calo lawiny madwong ma opur maber; oganda ma lebgi pe igeyo; oganda ma yiegi tek matek, ma pe gibaya ludito, pe giyero kica bot lutino. Detoronomo 28:45-50.
Ruk ma obino bot Isirael me con pi coyo pa gi gibedo “lamal ki laro, ki bot laremi pi kare weng.” Ruk en onongo bi kelo botgi ki “piny ma wic matek.” Liec ma tye ki lak pire ma “tugo i ping ping ki kwoyo gimatwol” i kit me abicel, en bende kom piny me angwen ma oaa ki i kobo me kom piny pa Aleksanda; ki calo kwede Musa i Deuteronomy, kom piny en obedo piny ma leb pa gi Isirael me con pe onongo gi ngeyo. Kom piny pa Rome i kit me Daniel me aboro obedo piny ma wic matek kacel ki piny ma waco leb mapat.
Kombedi, ka en oyubu, ka angwen ocungo i kabedo pa en, piny pa rwot angwen bi cungo ki i iye piny, ento pe ki twero pa en. I kare me agiki pa kom rwotgi, ka jo kwalo cik opongo, rwot ma tye ki wang matek, ki nyutu lok ma obur, bi cungo. Daniel 8:22, 23.
“Jokwac (guboyo) pa jo pa in” gimoko neno; ginywako wi-gi, ento gipotho. Piny rwot me lede ma angwen obedo Rome ma pe woro Lubanga, ma gicako lubo piny loyo loyo ka ginywako wi-gi; ento poth pa gi me agiki obedo kit me poro ma omoko neno. Gin guboyo pien gicoyo jo pa Lubanga piny ki yubu matek.
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.