Seleucus III Ceraunus orwote pi kare macek ki cawa 226 dok i 223 BC, paka kigoyo otho onyo otho i kit ma pe ngene maber. Seleucus III en onongo obedo rwot ma obino anyim Antiochus III kacel pire tek. Wodi me ot aryo magi ginyutu 'wodi' me lok apar, kede ginyutu Reagan ki Bush i cawa 1989.
Ento otino pa en ma ceke bi pore, kede bi cok lwak madit mapol; acel i gin bi bino nining, bi potho, kede bi donyo woko; eka bi dwogo, kede bi pore, nyaka i ot me cing pa en. Daniel 11:10.
Rec 10 obedo rek mar adek, kede nyutu “kare me agiki” i 1989. En rwate ki rec 40 pa pot buk 11, ki Aisaia 8:8. Rwate mar rec adek magi yaro ni rec 11 nyutu lweny me Ukarain ma kombedi; ka Putin ki Zelenskyy obedo dul aryo ma gikwanyo kwed, ma kiyaro iye i Lweny me Rafia ma kiyaro i rec 11. Rec 12 yaro gin ma bino ducu pi lweny me Ukarain, ki kit ma bino obedo bot Putin. Rec 13, 14 ki 15 obedo Lweny me Panium.
Kit ma lok me 10 obedo “kare pa agiki,” ki rwom kwede cik ma rwate ki yweyo muhuri pa adwogi i “kare pa agiki”; lok eni, kata obedo lok acel kende, tye ki rek me porofeti mapol ma ki yaro iye. Lok me 10 nyutu cako pa lok me bur ma i lok me 40, ma tero kite me cako pa tic pa Malaika me adek ki timo muhuri pa jo 144,000.
Lok man oketo kacel kare abiro me Levitiko 26 calo ma kinyutu i neno me cwiny ma cako i Isaya dul 7. Keto kacel meno nyutu keto kacel pa obedo pa Lubanga ki pa dano, ma obedo giko me lim me bedo maleng ikare me coyo tarampet ma 7, ma en lacen me adek pa Islam.
Vesi eni yaro ni 1989 obedo cawa me agiki, ki kube kwede seven times pa Levitiko 26, omako iye pwony pa William Miller ma obedo adwogi, kacel ki gonyo pa 1863. Vesi eni cako lok pa gin matime ma ocan pa vesi 40. Lawa, en gin ma rwate maber i medo pa ngec ma obino i cawa me agiki i 1989, kede cako nyutu me lok pa laneno pa gin matime i woko ma gicweyo lok pa gin matime ma ocan pa vesi 40, ci ki kube kwede seven times bene nyutu gin matime iyie i lok pa gin matime ma ikin 1989 ki cik me Sunday.
Namba apar obedo cal me tem, ki kube pa rek kwede neno pa Isaya i pot abicel ma kelo dwong i ngec me adyeer.
Pien wi Siria en Damasko, kede wi Damasko en Rezin; i kare me mwaka 65, Efraim obibedo opoto, ma pe obedo piny. Wi Efraim en Samaria, kede wi Samaria en wod pa Remaliya. Ka pe ugene, to pe ubibedo atir. Isaiah 7:8, 9.
Pe in ibedo tek ka pe igeno ni “wi” nyutu kom me piny (Samaria ki Damasko) ki rwot (Rezin ki Pekah, wod Remaliah). Ka pe ingeyo alama adek magi ma twero kicokere, i kit me Isaya 8:8 (ma obedo neno acel keken ki chapta 7), dong pe itwero nyutu ni Putin ki Rusia obedo rwot me South i ves 11-15.
Kany bene, nen, Laa Rwot obiketo malo i wi gi pi me aora ma tek ki mapol—eni ni Rwot me Asuriya, ki madwong pa en weng; obin malo loyo yo me aora weng, ki obiwoto loyo i twol me aora weng. Obiporo i Yuda; obipango ki obino loyo, obigamo paka i twic; ki gobo lapak pa en obipongo tyen me pinyi weng, I Immanuel. Yesaya 8:7, 8.
Waci me rek apar obedo yore adek me temo, ma cako i kare me agiki ki kelo i goyo woko kare me temo i kare me cik pa Sande.
En owaco ni, “Wot i yo mari, Daniel; pien lok kigengore kede kilorore nyaka cawa pa agiki. Jo mapol bipwodhore, bimedo bedo maleng, bitemore; ento jo marac gibitimo marac; pe obedo ngat marac mo ma bi ngeyo; ento jo ma tye ki rieko bi ngeyo.” Daniel 12:9, 10.
I “kare me agiki”, buk me Daniel “kityeko yweyo”, ki cako yore adek me temo, ma kiloco kwede “giywero, ki gimiyo opac, ki gitemo”. “Jo lalingo” gineyo, “jo marac” pe gineyo. Ngeyo peke pa gi, macalo pe tye gi kwede mafuta i lok me cal pa nyiri apar, omiyo gi gilor.
Jo na gi poto pi ngec peke: pien i weyo ngec, an bene abi weyo in, pe ibedo lawi pa an: pien i wil cik pa Lubanga pa in, an bene abi wil lutino pa in. Hosea 4:6.
Lok “Jo pa an” nyutu ni jo ma ki keto kwene ki Lubanga, kede jo me kwene man gibicweyo ki gibal pi “pe tye ki ngec.” Cik me Ceng Abicel i United States me Amerika obedo alama me yoo ma i kany gin wil woko onyo gi paro. “Par cawa pa Sabiti” obedo adwogi me kare meno. I kany, dako me cane pa Tiro giparo ne. I kany Lubanga oparo richo pa Babulon i Buk me Gineno.
An onongo awinyo dwon mukene ki polo, ma owaco ni, Wot woko ki iye, jo ami, wek pe ubede kacel ki richo ne, ka wek pe uyudo ki bal ne. Pien richo ne oromo i polo, ka Lubanga oparo tim marac ne. Dwogi ne calo en odwogo botu, ka med iye ariyo calo kit tic ne: i tyupa ma en opongo, opongi iye ariyo. Revelation 18:4-6.
Kany en aye ma ki ngolo woko nyithini, onyo yore me agiki ma me porofeti pa Adventism pa Laodicea. Kany en aye ma jo ma Daniel okwaco gi calo “jo marac” nyutu ni gi “owil” cik pa Lubanga; ci but pa cik pa Lubanga ma gi owil en aye cikke onyo cik me porofeti pa Lubanga. Kit me lok eni tye cing ni gi pe tye ki “ngec” ma omedo ka buk pa Daniel kiyabo woko. Daniel pimo “jo me rieko” ki “jo marac”, ci Yesu pimo “nyeke me rieko” ki “nyeke ma abwongo.” Amos nyutu kit acel keken, oyaro gi calo “nyeke ma ler”, calo jo ma pe romo nongo lok me porofeti ma kinyutu ki tung akinyi, tung cen, ki yubu.
He aquí vienen días, dice el Señor Dios, en que enviaré hambre a la tierra; no hambre de pan, ni sed de agua, sino de oír las palabras de Jehová. E irán errantes de mar a mar; y desde el norte hasta el oriente discurrirán buscando palabra de Jehová, y no la hallarán. En aquel día las vírgenes hermosas y los jóvenes desmayarán de sed. Los que juran por el pecado de Samaria, y dicen: Vive tu dios, oh Dan; y: Vive el camino de Beerseba; caerán, y nunca más se levantarán. Amós 8:11–14.
Lok ma pe gi twero nongo tye ki cal ki kabedo ma gi tye ka yenyo, kun gi “wot ki yamo dok i yamo, ki malo dok anyim.” Amos owaco ni “nyako ma ber ma pe gi neno dic” tye i “kec” pa winyo “Lok pa Rwot,” kede ni “i cawa nono gubiwot ka wot me yeny Lok pa Rwot, ento pe gibinongo ne.” Lok ma kigolo cing i Buk pa Daniel i cawa me agiki i 1989, i tyeko lok me ves 40 kede bende ves 10 me chapta 11, kimokone i cing aryo ma agiki me chapta 11.
Ento ngec ma bino ki tung ceng ki ki tung bor bikenyo ne; ka kamano obiceto woko ki cwiny marac madwong me balo, ki rib jo mapol woko. Ci obiyubu kac pa ot pa rwot i mede pa pi madwong, i got maleng ma rwom madwong; ento obino i agiki ne, ki pe obedo ngat mo me bi konyo ne. Daniel 11:44, 45.
Nyako mapore ma pe ki ngec, ma maber, ki ma marac, ma pe gitye ki mafuta; kwena me anyim, malo ki pi madit, ma gikwero ngec ki kica pa Lubanga ki Cik pa Lubanga, Lubanga oparo gi ikare me Cik pa Sande. Lweny adek kitye ka nyutu i lok apar dok abicel. An agolo gi i lok me kare adek; ento bende gi obedo rek ka gicobo weng, pien lok apar oyabo “cawa pa agiki”, omiyo ocako kit me tem mar adek.
Nyig-lok 10 tyeko rwate ki cawa 7 me Levitiko 26, kacel ki kidi me Adventizim ki tic pa William Miller. Tuk ma aryo i tung tuk adek en tem me wang ma ocake ka ler me nyig-lok 11 kacel ki lweny pa Ukraine oyabo. Tem ma aryo en tem me wang, ma nyutu tem ma tye i kom twero wa me ngeyo gin ma tye katime kombedi i ler me Lok pa Lubanga ma porofetik. Tem ma adek en Lweny pa Panium me nyig-lok 15, ka nyinge pa Simon Barjonah oloko ne Pita, eka ogolo cal me keto yik pi 144,000, pud pe kare me tem ojuk i cik me Sunday me nyig-lok 16.
Ka wa paro kabedo pa Antiochus Magnus i lweny adek keken ma coc 10, 11 ki 15 nyutu gi, wa bene nen mukato ma i coc 9 dok i 16—cako malo ki pero piny pa lanabi marac ma i aporo me Bibul.
Lok 1 tung ki 4 nyutu nyolo ki poto me twero pa dragoni. Lok 9 ki 10 nyutu 1798 ki 1989; ci ka timo kamano, lok 9 tung ki 16 nyutu nyolo ki poto me nabi me bwola. Lok 40 tung ki 45 nyutu nyolo ki poto me lem. Lok 9 ki 10 bene rwate ki “cawa me agiki” aryo me lok 40, i 1798 ki 1989.
Sister White omiyo wa ngec maber ki cing ni, poyo marac "cawa me agiki" kelo nyubo wic ikom kany ma myero waketo lok me lunyo.
Jo mapol tye ka timo gin acel kacel kombedi, i 1897, pien pe gibedo ki tem i ngec me tem ma kiketo iye i ngec pa malaika me acel, me aryo, ki me adek. Tye jo ma tye ka yenyo i Kitap Maleng me nyutu ni ngec magi dong tye anyim. Gicobo kacel gin ma atir pa ngec, ento pe gi miyo gi kare ma atir i gin matime me porofeti. Omiyo, gin calo mano tye i peko me golo jo i kom keto kare pa ngec magi. Pe gineno, pe gi kube kare pa agiki, onyo kare me keto ngec magi. Nino pa Lubanga tye ka bino mot mot, ento jo ma gicwako ni gin jo ma ngeyo ki jo madit tye ka waco-waco ikom “kwon me malo” ma gicwako ni ocako ki dano ma piny. Pe gi ngeno lacar me bino pa Kirisito, onyo me agiki pa piny. Sermons and Talks, volumu 1, 290.
Tema pa ves apar obedo “kare me agiki,” ci i pot buk apar acel kityeko nyutu “kare me agiki” mapol. Ka pe ineno ci pe igamo ngec ikom “kare me agiki” i pot buk apar acel, ibik pe ngeyo kare me “nongo kabedo pa lok.” En owaco ni, “tye jo ma tye ka yeny i Makom Buk,” ci calo kit pa janabi weng, lok mamegi pako ceng me agiki; omiyo, i ceng me agiki, jo ma en tye ka nyuto gin kit jo ma pe gi ngeyo “kare me agiki”; omiyo gin bende “nyako maleng” pa Amos ma gi kato piny ci pe gi dong ocung doki.
I chapta apar gachiel vese achiel, Darius ki Cyrus ochung kacel me nyutu kare me ogik i 1989. Ka Ptolemy o woto i Babilon ki omako rwot me tung maloyo, kelo ne i keng i Misiri i 246 BC, ma dok nyutu calo tipe pa 1798 kaka kiloro i vese abiriyo nyaka ochiko, man obedo "kare me ogik." Vese apar obedo "kare me ogik" i 1989.
1798 obedo agiki pa higa 2,520 me kwanyo woko lobo ma i Bore pa Israel ma ocako i 723 BC. I 538, twero pa Papa otye i twero pi higa 1,260 nyaka i 1798. 1798 obedo "cawa me agiki", pien en agiki pa cawa abiro, kede higa 1,260, kacel ki higa 1,290 pa Kitap Daniel gonyo 12. 1798 obedo "cawa me agiki", eka 538 bende obedo "cawa me agiki." 538 obedo agiki pa higa 1,260 ma twero pa jo-pagani ocuny piny hekalu pa Lubanga ki lweny pa En; ma con twero pa Papa bene otimo tic acel pi kare acel.
538 tye ka nyutu miyo teko bot Paapasi, kede mano, nyutu dok miyo teko bot Paapasi i cik me Sande. Cik me Sande nyutu “cawa me agiki.” Pien mano, vese 16, kacel ki vese 1, 7–9, ki vese 10 weng ginyutu “cawa me agiki.” Adwog pa atir man myero gipoyo jo ma ngeyo kare me keto lok. Pompey otyeko vese 16 ka omako Jerusalem. Con gicenopire Julius Caesar, Augustus Caesar ki Tiberias Caesar. Nywalo pa Yesu obedo “cawa me agiki,” ki otime i cawa pa Augustus Caesar.
Dong bi tyer malo i kabedo pa iye ngat ma omiyo musolo i lamal pa cing; ento i kare manok kikwanyo ne woko, pe ki kec, pe i lweny. Daniel 11:20.
Lok 20 omedo i lisit me ‘kare me agiki’ i chapta 11, ki Tiberias Caesar bene omedo, ma obedo rwot i kare ma ki kome Yesu Kristo i ladi.
I kabedo pa iye obedo dano ma pe tye ki rwom, ma pe gin miye rwom pa lobo me rwot; ento obino ki kuc, omako lobo me rwot ki lok me yweyo cwiny. Ki teko ma calo opuk me pi gicweyo gi woko i anyim pa iye, gipoto woko; aa, bende ladit me kwer opoto. Daniel 11:21, 22.
Musalaba tye i tung pa wiki me porofeti ma Kristo obino me keto atir ki jo mapol.
En obi moko kica kwede jo mapol pi cabita acel; i tung cabita, obi juko lamo me lacer kede mino me lamo; kede pi yub weng me kwer, obi weko ne opoto, nyo i giko; kede gino ma kiketo ki cik bi ywayo i wi piny ma opoto. Daniel 9:27.
I tung wik, wa tye ki acaki kacel ki agiki: ceng 1,260 me acel otyeko pile i kabedo keken ma ceng 1,260 me malubo ocako. Wik man rwate kwede kare abiro me yabo ikom lobo me rwot ma i North, ma nyutu kacel calo paganism ki papalism me nyayo piny kabedo maleng ki lwak.
Eka an owinyo ngat acel ma maleng tye ka waco, ci ngat mukene ma maleng owaco bot ngat en ma onongo tye ka waco ni, “Kare nining obedo oneno me lamo me cawa ki cawa, ki bal ma kelo ogoro, me miyo ot maleng ki lwak me goyo gi piny ki cing?” Daniel 8:13.
538 obedo “kare me agiki,” kede rwate ki Musalaba, ma bene obedo agiki pa kare me poroc. 538 ki Musalaba gi miyo lami aryo me nyutu ni caki ki agiki pa poroc giketo kwede kite me poroc macalo “kare me agiki.”
Reke 21 ki 22, rek 20, rek 16, rek 10, reke 7 nyaka 9, ki rek 1, weng ginyutu “Cawa me Agiki.” Rek 23 nyutu kwec ma Yahuudi me Maccabean giketo kwede Roma ma pagani i higa 161 nyaka 158 BC. Lok pa con pa Lwak Hasmonean, kobedo ki cako gi lweny me acaki nyaka gityeko agiki ka gikwalo piny Yerusalem i 70 AD, nyutu calo Protestantis ma oremo woko ki adwogi i United States me Amerika, ma ocake i 1844—agiki pa lok pa lanen me cawa—omiyo obedo “Cawa me Agiki”; ci otyeko i “Cik me Ceng Acel” ma ginyutu kwede 70 AD.
Cik 23 nyutu ‘kare me agiki’ i mwaka 167 BC i lweny pa Modein, kede bene i mwaka 70 AD; magi aryo gitye ka timo cal me 1844 ki ‘cik me Sunday’ mapat pat. Cik 23, cik 21 ki 22, cik 20, cik 16, cik 10, cik 7, 8 ki 9, ki cik 1, weng giketo alama me ‘kare me agiki’.
Verse 24 nyutu atir ludito me twero pa Ruma ma pe yero Lubanga pi higa 360, ci kiciko acaki ma i 31 BC ki agiki ma i 330 calo ‘kare me agiki’. Verse 27 ki 29 nyutu kacel acaki ki agiki pa kare en; eka verse 24, verse 27, verse 29, verse 23, verse 21 ki verse 22, verse 20, verse 16, verse 10, verse 7 dok i 9, ki verse 1, gin weng ciko ‘kare me agiki’.
Verse 31 nyutu 538 ka abomination that maketh desolate okete, ki verse 36 ki 40 nyutu 1798 macalo "kare me agiki." 538 i verse 31, ki 1798 i verse 36 ki 40, verse 27 ki 29, verse 24, verse 23, verse 21 ki 22, verse 20, verse 16, verse 10, verse 7, verse 8, ki verse 9, ki verse 1 weng ginyutu "kare me agiki."
“Kare pa agiki” kityeko dwogo ikom ne nining apar adek mapwod lok 41, ma en cik me Sande ki “kare pa agiki” mukene; macalo ii lok 45, ka Papa obino i agiki, pe tye ngat mo me konyo ne. “Kare pa agiki” nonge nining apar abic i kit 11. Wii me lok pa lok 10 en “kare pa agiki.” En baya ada ma kityeko yabu woko i kare me keto cing pa 144,000.
Wa bi medo i coc ma anyim.