Rwot me tung i piny bi cwako riyo madwong, ka bi aa woko bi lweny kwede, bene kwede rwot me tung i wi; en bi cwalo lwak madwong woko, ento lwak bi keti i lwete. Ka dong otyeko kwanyo lwak woko, cwiny pa en obimalo; en bi balo piny apar alufu mapol; ento pe bi med ki twero ki eni. Daniel 11:11, 12.
Lok apar acel ki apar aryo nyutu ni Putin oteko Ukraine ki Kacel pa Yurop, kede gin ma woto lacen ikom Putin lacen ka oteko lweny pa Ukraine, macalo cal ma Ptolemy onongo orwate: oteko i Raphia i mwaka 217 BC, ki giko ne ma nonge i lok apar aryo. Kit me lok magi en cako malo ki poto piny pa Rwot me tung piny.
Nyaka kama, artikolo gutye ka nyutu tema ma pire tek me yore pa lanen me chapta apar acel. Ves apar acel mito cawa matin mapwod wa wot anyim i chapta. Daniel chapta apar acel, ves apar acel, rwate ki Revelation chapta apar acel, ves apar acel.
Ci ka otyeko chieng adek ki otir, Tipu me bedo ma obino ki bot Lubanga odonyo iye gi, ci gi oturo i ti gi; ci kwor madwong orwate jo ma oneno gi. Revelation 11:11.
I higa me 2023, lajogi aryo ma ki nego-gi ki le ma oa ki i bur ma pe tye buto gi ocung i cinggi. Lajog me tung Republican ocako i higa me 2015 ki nyutu pa Donald Trump me woto me purezidenti, ci i higa me 2020 draagon, ma gityeko yaro gi calo globalist i piny, kede globalist ma obedo partii Democratic kacel ki globalist pa partii Republican (RINO), gi okawo yubu ci giketo Joe Biden, ci ginego Donald Trump i wang yo. Tung me Protestant, ma gityeko yaro gi calo minisiteri Future for America, ki nego ne ki yabi porofeci marac ma nyutu atak me Islam i kom Nashville. I higa me 2023, tung Republican kede tung Protestant gi oyubo gi dok i kwo. Vesi apar acel nyutu cako lweny me Ukraine i higa me 2014, kun otyeko rwate i lamedo ma i agiki pa Putin kede Russia.
Verse apar acel obedo tem me wang ma tyeko kwede i Judgment pi Adventism kun weng, ento bende pi jo ma kigamo tiŋ pa 9/11 kacel ki bino pa woe me adek; entebe mapire tek en pi jo ma gubed tye ki tegi bot tiŋ pa lok pa lanabi ma ki yabo woko mapol mapol ci cok ki July 2023.
Twero me lalo pa Adventism oyweyo woko i 1989, obedo kiyaro ne yubu pa Kirisito i kare me porofeti meno. I baatisimo pa Kirisito, en ocako kwaco jopwonye ma gin twolo pa Kanisa me Kristiani; man kiyaro calo 9/11, ka Islam me gamo ma adek obino, Rwot olawo jo pa En dwogo i yo macon pa Jeremiah, ma kimeyo calo twolo pa Adventism. I 9/11, kwer pa jo ngwec ocako ki ot pa Lubanga; kacel ki mano, Adventism okwero leco pa malaika me Nyutu apar aboro calo kit ma Yahudi okwero Yesu calo Masiya. Jogi ma giyie leco pa malaika me Nyutu apar aboro ci kitemgi ki goyo cwiny piny me 18 July 2020.
I dwe July me 2023, ler ma i Daniel gang apar acel, rek apar acel, nyutu rek me woko me adwogi pa kombedi. Ler man me pore me lok pa lanen me woko, ma ki nongo i Daniel gang apar acel, rek apar acel, ki yabo bot jo mapore ma gi coyo ki tho i Yabo pa Yohana gang apar acel, rek apar acel. Yabo pa Yohana nyutu gin ma otime iye, ma Daniel oyabo, calo gin ma otime woko.
Joma kityeko paro i lacɛr ma oyab kacako i Dwe me July 2023 ginyutu dul aryo ma patpat, pien dong tye jo ma, oko i Dwe me July 2023, gi woto ka acel, ento kombedi pe gi woto ka acel. Keca obedo ma tye ka dongdong, kacako i 9/11 Kanisa me Seventh-day Adventist omiyo gi “cawa me loko cwinya” pi kwanyo woko “cik me tito porofetik ma Miller ki latic-kwedene giamako,” ma gi tye ka kwanyo woko kacako i 1863. Kacako i 9/11 nyo i July 18, 2020 Kanisa me Seventh-day Adventist omiyo “cawa me agiki” me loko cwinya, ki ka kany jo ma otii ki nyig lok me Nashville me 2020 gitemo. I Dwe me July, kare me agiki me yweyo kinyutu kwede i lok apar acel me pot buk apar acel i buk me Daniel ki i buk me Ngec ma Ki Yabo.
En i kit me temo man ma temo aryo me adek otyeko. Temo aryo obedo temo me neno, ma onongo ki cako kwede temo me apetait, ci dong otyeko ki temo adek, ma, pe macalo ki temo aryo ma onongo, obedo temo me litmas. Ka dako ma gi cer gicung i tung otum i kwac me, “Nen, Lami nyako bino,” dul acel tye ki mo ma myero, ento dul mukene ocwer. Millerites gi otyeko gin man keken, ci kun gitye ka timo kamano gi yaro ngec pa gi i rek me porofesi me i woko kacel ki me i iye.
Ka giyabo lok pa malaika me aryo kun gitito kanisa me Protestanti ma gi oro woko calo nyako pa Babilon, en lok ma giyabo tye i woko ki rwattegi. Me yabu lok pa Midnight Cry, me acel myero gi neno gi kene calo nyako maleng ma obedo i kare me kuro. I rek apar acel me Daniel kacel ki chapta apar acel me Revelation, lok me i iye kede lok me i woko kigweyo calo ada ma tye kombedi ki dwe me July 2023.
I gonyo acel me Daniel, tem ma aryo, ma i wang, obedo ka ginongo ni nininggi pa Daniel ki jogi adek ma lubedo maber en maber ki obolo maloyo jo ma ne gicamo keca pa Babulon. I gonyo aryo, tem ma i wang kimedo nyutu calo tem me porofeti ma mito me pwonyo maber lok ma ocano, ma i agiki nyutu ni obedo cal me duki pa porofeti me Bible. Gonyo acel, aryo ki adek me Daniel, ginyuto lalaro acel, aryo ki adek me Akwanya apar angwen.
Malaika me aryo pa Apokalips chapta apar angwen waco ikom lok ma i woko pa gin matime con pa Millerite, ci chapta aryo pa Daniel bende waco ikom rek ma i woko ki cal pa lagam pa gin matime con ma porofetik. Temo me neno ma i chapta acel kityeko kete i kom Daniel ki joma maleng adek, eka en aye rek ma iye. Kit me rwom atir i chapta pa Daniel acel dok i adek ki malaika adek pa Apokalips chapta apar angwen, omo yaro rek ma i woko ki rek ma iye me porofeti, ki cweyo lami mukene i lok pa malaika me aryo, macalo kit ma Millerite otyeko timone.
Jo-Millerite gimiyo ngec ma i woko kede ngec ma iye ka gityeko loro Kwac me i Otum. Ngecgi ma i woko ne en malaika me aryo i Buk Yabo, lawi apar angwen; ci oketo kube pire tek i kind ngec pa jo-Millerite gi malaika me aryo ka kede cal i Daniel, lawi aryo. Cal man nyutu piny me rwot ma i woko i lok pa Bibul ma yaro anyim, aa i Babilon ma en ada nyo adier dok i Babilon me kombedi, ma ogikone obino i tyeko kare me temo pa dano. Jo-Millerite dok okube kwede ngec ma i woko pa Babilon. Tem me wang pa Daniel otye i kom chiemo ma oyero me chamo, ki malaika me acel i Buk Yabo, lawi apar, ma obur piny oketo tigi acel i piny, ki tigi mukene i pi madwong, onongo tye ki buk matin ma oyabe, ma John kimiyo cik ni ocam. Malaika me acel nyutu kede dwaro me chamo, ci ki lubo ne tem me wang. Tem me wang tye ki rek me adwogi ma iye ki ma i woko.
Daniel 11:11, ma i rwate ki Neno pa Yohana 11:11, nyutu tem me wang me aryo. Tem eno giko i tem me litmus, ka nyiri mapore ginyutu ni tye ki moo onyo pe. Nyutu meno otime con con anyim giko me kare me tem i cik me Sunday i United States. Giko me kare me tem i cik me Sunday onongo gicoyo ne calo 22 October 1844. Con con anyim 22 October 1844, i 17 August 1844, Millerites gicwalo ngec calo yubu me pi ma lamal ma okwanyo weng i tung East pa United States.
1989 obedo kare me agiki, ka buk Daniel kikwanyo lac; ka buk Daniel kikwanyo lac, i kare weng tye medo me ngec ma kelo dul aryo pa jo me lamo. 1989 obedo acel i ranyisi adek me tem, ma ocwalo cal ne ki bino pa angele me acel i 1798. Ka angele me acel opoto piny i August 11, 1840, ocwalo cal pa angele me Revelation 18 ma opoto piny i 9/11. Pot piny i geno ma acel i gin matime pa Millerite omoko ranyisi me bino pa angele maromo aryo, ki ocwalo cal pa July 18, 2020, kacel ki cako pa kare me kuro. Jo Millerite gi opuke ki nino ma male ma male i kwena pa angele maromo aryo, ki obino ngeyo ni gin obedo nyako pe gi rwate ma i lok me cal pa nyako pe gi rwate apar. Gi opuke ki nino weng i Exeter camp meeting i August 1844. 144,000 gi opuke ki nino i July 2023, ka kwena pa Midnight Cry ocako kwanyo lac ne ma male ma male.
Kare me kuro otyeko pi jo Millerite i Exeter, calo ma otyeko pi ot pa Lazarus ka Yesu onyolo Lazarus ki tho me bedo tic ma oketo wi i tici pa Kristo, ka Lazarus obedo “rangi” pa tici pa En. Nyolo Lazarus ki tho onyutu tyeko me kare me kuro, kacel ki keto rangi i jo pa Lubanga. Donyo ma ki loyo ma oromo kono omiyo calo yaro pa Ngec me Kwoo me Odii i gin pa jo Millerite. Lok mapire tek me cital apar acel i poti apar acel pa Daniel en dwogo-malo kede bolo-piny pa rwot me bor, kede okelo bot lweny pa Panium i cital apar adek oo i apar abic. Citale meno obedo tem madwong ma yaro atir, kama rangi kiceto i lacwe pa coo kede dako ma myero kiyweyo gi malo calo bendera i cital apar abicel.
Lok namba apar abic (15) otimo pire kene i Lweny pa Panium, ma rwate ki cito pa Kristo i Kesarea Filipi. Kanyo i Kesarea Filipi, Kristo oloko nying pa Simon Barjona obed Petro, me keto ranyisi me siiliŋ pa 144,000. Ki kare man con, ngec pa Musalaba ma tye kabino kiyabo bot lami. Ka Kristo oloko nying pa Simon obed Petro nining mbere me Musalaba, ne rwate ki tem me litmas pa Exeter ki Lazarus ma gumiyo yore bot Triumphal Entry i Yerusalem. Kemp miiting pa Exeter, ki ceng 12 dok i ceng 17 me August, nyutu tyeko keto mot i adwogi, mbere me ocok ma obedo lok pa piny pa “Sunday law” i dul apar acel (11) pa Daniel ki Mak Penyo.
Tic i Battle Creek tye ki yore acel keken. Ladit me ot yat gibedo ocako kacel ki joma pe tye ki geno, gicayo gi i kacokegi, piny piny; ento en tye calo wot cako tic ka loro wanggi. Pe gitye ki ngene me neno ngo ma obiwoto piny i wa i cawa mo keken. Tye bedo me pe tye ki twero i cwiny, me lweny, ki me golo remo, ki bedo eni bi medo nyo i agiki me cawa. Ka con keken ka jogi pa Lubanga kicimo gi i wang wi-gi—pe obedo cim onyo cal ma twero nene, ento obedo kicweyo gi malite i atir, i wii ki i Roho, kama pe gikweyo—ka con keken ka jogi pa Lubanga kicimo gi kadong kigero maber pi kweyo, obino. Atir atir, dong ocako. Kweko pa Lubanga dong tye i piny, me ciko wa, pi wa ngeyo ngo ma tye kabino. Manuscript Releases, Dul 10, Pot 252.
Loro pa ngat 144,000 onwongo omwonye ki Exeter camp meeting, ki Kristo odoko nying Simon bedo Petero, kede ki nwoyo cako kwo pa Lazaro. Nwoyo cako kwo eno omiyo calo cal pa nwoyo cako kwo pa lajwero aryo i Revelation cabit 11. Lok me coc 10 nyaka 16 gonyo calo lok me con ma kikano me coc 40. Yabo loro pa lok me con ma kikano me coc 40 ocako i tim me con me tyeko me coc 11, kacel ki lweny pa Ukraine. Cak ki July 2023, lok me con ma kikano meno tuki i kit me yabo loro ne ki Leona me dul me Yuda.
Ka kandide me bedo i tung jo 144,000 gi ocung i kwo i leri 11 pa pot 11 pa Revelation, tem porofetik me neno, ma myero gi loyo mapwod pe ki loro kare me temo i Sunday Law, ma Sister White tito ne calo tem me cal pa le, ocako.
Rwot o-nyuta an maber ni cal pa lewic obi kiketo mapud pe kigiko kare me temo; pien en bino bedo tem maduong pi jo Lubanga, ma i kom en bi keto cing i bedo gi ma pe otum. Bedo mamegi obedo kamacobo ma opong ki gik ma pe rwate, ma romo miyo tel keken aye bi balo wicgi.
I Revelation 13, lok man kiketo ne piny maler atir; [Revelation 13:11-17, ma kikano].
Man en tem ma jo pa Lubanga myero gitye kwede mapat ki kigi miyo gi muhuri. Jo weng ma gityeko nyutu bedo adwonggi bot Lubanga, ki gwoko cikke ne, kacel ki pe gamo Sabato mape atir, gubedo i kom cal pa Rwot Lubanga Yehova, kacel ki gubino gamo muhuri pa Lubanga ma tye kwo. Joma gubalo adieri ma ocake ki polo, kacel ki gamo Sabato pa Sande, gubino gamo alama pa nyama me cogo. Manuscript Releases, volume 15, 15.
Rek ma i woko me poropheti oyabore i gin matime ma i Daniel chapta apar acel, vesi apar acel, ento rek ma iye oyabore i Kitap me Lalok chapta apar acel, vesi apar acel. Rek ma i woko nyutu kit ma cal pa lewic, ma nyutu calo kube pa Kanisa ki Govermen, kun Kanisa tye i loyo kube meno, kicweyo i kare ma Lubanga tye ka yaro gi matye kwo. Rek ma iye nyutu kit ma cal pa Kristo, ma nyutu calo kube pa kit pa Lubanga ki kit pa dano, kicweyo i kare ma Lubanga tye ka yaro gi matye kwo.
Rwom me yubu pa Lacar ma adek ki 144,000 ocako i kare me agiki i 1989, macalo ma nyutu i Daniel 11:10. Ci ocako piromo ma opong maber pa Dyer apar aryo pa Daniel.
En owaco ni, “Wot i yo mari, Daniel; pien lok kigengore kede kilorore nyaka cawa pa agiki. Jo mapol bipwodhore, bimedo bedo maleng, bitemore; ento jo marac gibitimo marac; pe obedo ngat marac mo ma bi ngeyo; ento jo ma tye ki rieko bi ngeyo.” Daniel 12:9, 10.
Lok apar me dul apar acel nyutu cako pa "tuk me yweyo" ma malaika acel onyutu macalo lworo Lubanga. Lok apar acel ki apar aryo nyutu kabedo ma 144,000 kiyweyo me bedo maler. Buku me Zekaliya cwalo nying kit meno.
En onyutu an Joshua, jadolo madit, ma ocung anyim malaika pa Rwot; ki Setani bende ocung i tung acuc pa iye me kwero iye. Rwot owaco bot Setani ni, “Rwot okeme in, Setani; Rwot ma oyero Jerusalem bende okeme in: pe ni eni obedo calo rut me mac ma kikwanyo woko ki i mac?” Kombedi Joshua ocoye ki lubok marac, ki ocung anyim malaika. En odwoke, owaco botgi ma ocungo anyim iye ni, “Kwany woko lubok marac ki iye.” Ki bot iye owaco ni, “Nen, acweyo bal me yin woko ki i yin, ki abi coye in ki lubok manyen.” An owaco ni, “Wek gin kete ciyo maber i wiye.” Omiyo gigete ciyo maber i wiye, ki gigocoye ki lubok. Ki malaika pa Rwot ocung kany. Zekariya 3:1-5.
Lok man otyeko piny i tic agiki pa Kirisito calo Pirisita madit, ki tye ka nyutu keto alama pa 144,000.
"Gin ma Zekariya oneno ikom Yosua ki Malaika rwate pire tek ki pwony me kwo pa jo pa Lubanga i tim me agiki pa nino madit me kwanyo bal. Kanisa ma otingo keken dong gibino keti i tem madit ki peko madit. Joo ma gi gwoko cik pa Lubanga ki yie pa Yesu gibino neno kwec pa nyoka madit ki lwak pa en. Sataani tero lobo weng calo jo ma tye i lalo pa en; en otyeko tero i lalo pa en jo mapol, ata jo ma gitye ka waco ni gin Kristiani. Ento kany tye jo manok ma gireme ki tero madit pa en. Ka obedo romo kwanyo gi i lobo, lamal pa en obedo opong tutwal. Calo ma en onongo ogamo dogola ma pe giyie i Lubanga me balo Israel, kamano bene, i kare ma ocol manok, obino wato twero marac pa lobo me balo jo pa Lubanga. Dano gibino myero lubo cik me dano ma kobo cik pa Lubanga." Prophets and Kings, 587.
“Gintic me agiki pa nino madit me yubo kica” obedo cimo me acaki pa 144,000, ci oko ne ki cimo pa nyithin mapat pa Lubanga ma kombedi tye i Babilon.
Ka jo pa Lubanga gimiyo cwinya-gi piny i nyim en, gikwayo pi cwinya maleng, lagam kimiyo ni, ‘Kwany woko gudi marac,’ kede lok ma yiko cwiny kigi waco ni, ‘Nen, acweyo woko bal mamegi ki i in, kacel abicwii in ki gudi manyen.’ Zekariya 3:4. Gudi me bedo matir pa Kiristo ma pe tye ki buc ceke kiketo i wi lutino pa Lubanga ma ki pimo gi, ki temo gi, ki ma tye matir. Gi manok ma oceto ma kicayo gicwii gi ki gudi ma tye ki dwong, pe dong gibed dok gipoto ki gik ma marac me piny. Nyinggi kikigwoko i buk me kwo pa lwere, kicwalo nyinggi i tung me jo ma tye matir me kare weng. Gi ogengo tikit pa jaloc; pe kigiwiro woko ki bedo gi matir i bot Lubanga ki rwor pa nyoka madit. Kombedi gi tye ma kigwoko-gi maber matwal ki tikit pa ja-temo. Balgi kicwalo bot lacako bal. ‘Kop me lami ma maleng’ kiceto i wi gi.
Ka Satan tye ka goyo yubu me ne, malaika maleng, ma pe gin nen, gitye ka wot-ki-dwogo, giketo i wigi pa jo ma tye atir i geno rwede pa Lubanga matye ngima. Magi gin ma gitye i Got Siyon ki Lacere, ki nying Won ma kicono i lacucgi. Giwero wer manyen i anyim kom, wer mane pe dano mo romo pwonyo, ka nining jo 144,000 kende ma kigolo gi woko ki piny. ‘Magi gin ma gitingo Lacere i ka keken ma o woto. Magi ma kigolo gi woko ki tung dano, ki bedo oyele me acaki pi Lubanga ki pi Lacere. I lebgi pe ononge lok me bwok; pien gi pe gi bal i anyim kom pa Lubanga.’ Revelation 14:4, 5.
Kombedi dong lok pa Laloc pa Lubanga ocopo tyeko ma opong: “Winyo kombedi, Yosua, kabona madit, in ki jo mamegi ma bedo i anyim in; pien gin dano ma gikelone pi ranyisi: pien, nen, abi kelo Laticna, Tawi.” Zekariya 3:8. Kristo onen ni En obedo Jawar ki Lagwoko pa jogi. Kombedi adaa jo ma odoko piny “gin dano ma gikelone pi ranyisi,” pien puk gi kwero me wuothgi woko bot lera ki rwom i anyim Lubanga ki Rombo. “I kare en, Tawi pa Rwot bi bedo maber ki rwom, ki mego pa piny bi bedo maber ki maler pi jo ma ogwoko ki Israel. Ci bi time ni gin ma odoko i Zion, ki en ma odok tye i Jerusalem, gibilwongo gi ni maler, paka dano acel acel ma kicoo nyinggi i kit jo tye ngima i Jerusalem.” Isaaya 4:2, 3. Prophets and Kings, 591, 592.
Keto muhuri obedo tuk aryo i lok pa Daniyel ‘ki-kweyo, ki-tero bedo penge, ki-teme.’ Rek apar acel ki apar aryo nyutu cako malo ma agiki ki poto ma agiki pa Rasia, rwot pa tung cam me poro, ma oyube anyim Lweny pa Panium i rek apar adek dok ki apar abich. Ka 144,000 gi ocweyo yabe gi ma kiny ki Kristo i agiki me nino madit me Atonement, gi nongo ‘mitre ma maler,’ ma obedo keto Daniyel i kabedo pa rwot me adek, kacel ki yab raca ma pire tek ki cheni me dhahabu. En bende obedo gabo pa Yosef me cheni me dhahabu, keto ne i kabedo pa rwot me aryo, ki gabo pa pete pa rwot. ‘Pete’ nyutu cim pa rwot ma rwot ocim cikne kwede cim pa rwot.
Darius oketo lacim i wung bur ma gi oketo Daniel i tung leona kwede rukwaro me lacim pa iye.
Ci rwot ocwalo cik, gikelo Daniel, gicwalo iye i twol me leboo. Rwot owaco bot Daniel ni, Lubanga me yin ma i tye ka timo tic pire kene, obi konyi. Kadong gikelo kidi, giketo i wi wang twol; rwot oketo lacal pa cing pa en keken, kacel ki lacal pa cing pa laditgi; me gengo ni weko cik ma gicwako pi Daniel pe oloke. Daniel 6:16, 17.
Nyig me Leb Ibru ma kityeko loko ne calo "signet" en H5824 i Strongs, kadong kimeko ne ki tung nyig ma rwate ki H5823; gin en "mpeta me lacam (ma kiloco iye)". Yosua i anyim lakica, Daniel i bur pa leba, Yusufu i anyim Farao, gi nyuto goyo muhuri bot jo 144,000, ma en tem ma aryo i Daniel apar aryo, ka jo ma kityeko yweyo dong "made white," mapwod me "tried." Rek magi bene kityeko nyutu gi ki "Zerubbabel," "wod Shealtiel."
I nino en, Ladit me lweny weng owaco ni, abimako in, o Zerubbabel, lacar na, otino pa Shealtiel, owaco Ladit, ka abimiyo in macalo laket me cing; pien ayero in, owaco Ladit me lweny weng. Haggai 2:23.
Zerubbabel nyutu ni “nyithind pa Babulon,” ki won en ne obedo Shealtiel, ma nyutu ni “kikwayo bot Lubanga.” Zerubbabel obedo calo kwena pa malaika ma aryo ma luongo nyithind pa Babulon i ot me rombe pa Lubanga i kare me agiki. Kit me “lamo” rwate ki jo 144,000 ma guluongo woko nyithind pa Babulon me agiki, pien dwogo cwinya meno nonge keken ka tye lamo.
Dwogo manyen me bedo maleng ma adier pa Lubanga i wa en aye ma madit loyo jami weng ma wa mito, ki ma okoko kare loyo weng. Yenyone myero obed tic wa me acel. Myero watimo teko ma pire tek me yudo kica pa Rwot, pe pien Lubanga pe mito me miyo kica ne bot wa, entono pien wa pe wa yabo maber me cwako ne. Ladit wa me i polo mito loyo me miyo Roho Maleng ne bot jo ma penyo bot en, loyo bedo ma ludito pa piny mito me miyo jami maber bot lutino gi. Ento aye tic wa, ki kwena, ki poko wa piny, ki dwogo cwinya, ki lamo ma pire tek, me timo cik ma i komgi Lubanga owaco ni obimiyo wa kica ne. Dwogo manyen romo bino kende calo dwoko me lamo. Ka jo pe tye ki Roho Maleng pa Lubanga, pe gi twero neno ber i cwalo Lok pa Lubanga; ento ka twero pa Roho otuki i cwinya gi, dong lok ma kicwalo pe gibed pire kene. Kitye kigi rwate ki pwonyo me Lok pa Lubanga, kede nyutu pa Roho ne, i tic me paro ma ber, jo ma bino i tung wa gibino nongo ngec ma wel, ki ka gidwogo i gang, gibed ki yabo me timo yiko maber.
Jolawo bendera ma macon onongo ngeyo ngo ma obedo goyo cing ki Lubanga i kwayo, kacel ki ribe i poto Lamo pa En. Ento gin eni tye ka woto woko i tung tic; ento anga ma tye ka aa me pango kabedo pa gin? En tye nining ki dul manyen ma tye ka yaro? Gin odwogo i bot Lubanga? Wan tye ngwec bot tic ma tye ka timme i ot maleng me polo, onyo wan tye ka kuro tek mo ma cwako wa me obino i wi kanisa me wa opwodho? Wan tye ka paro mito neno kanisa weng odwogo cing? Cawa man pe matwal obino.
I kanisa tye jo ma pe giyubo cwiny, ki ma pe gicwako kube i kwac ma kikwanyo ki cwiny, ma loyo. Wan myero wacako tic keken. Wan myero wakwac mapol, ka wawaco manok. Tim marac opong piny, kede jo myero giyiko ni pe ginywero kwede kit me lonyo ma labongo tipu ki twero. Ka wa bedo ki paro madwong me yaro cwiny wa keken, kwanyo peko wa woko, ki lok maber yore wa me tim marac, tipu wa pe bi nyolo i dwong ma peke; wabi pe wageno wane, ki bedo ki ngec ma oywete ni twero wa oaa ki Lubanga. Selected Messages, book 1, 121, 122.
Alama me yore me kwayo kiketo anyim i Daniel, ma nyutu kwayo me nongo ngec pa kwena ma woko i pot buk 2, kede kwayo me timo tyeo kwena ma iye ma ki nyutu i pot buk 9. Zerubbabel kede wuone Shealtiel nyutu keto alama pa 144,000 i tem me aryo, ma en tem me neno ki wang pa cal pa lewic, ma bene obedo tem me iye ma ki nyutu i Revelation pot buk 11:11, kede tem me woko ma ki nyutu i Daniel pot buk 11:11.
Wabimedo loko ikom ves apar acel i coc ma bino.