En bene, alama mukene onen i polo; nen, rye madit ma rweny, matye ki wii 7 ki twoke 10, ki korona 7 i wii pa en. Ki bur pa en okwo lecen pa polo me 1/3, ki ocweyo gi i piny; ki rye otye i anyim dako ma dong obedo ka onywolo, me yeko otino pa en kumb o nywal. Ki en onywolo otino lacoo, ma obedo me rwodo piny weng ki lati me gang; ki otino pa en oketo malo i bot Lubanga, ki i kom pa rwot pa en. Ki dako odugo i thim, ka kabedo ma Lubanga ocobo ne, me gimiye iye kany pi cawa 1,260. Ki lweny obedo i polo: Mikael ki malaika pa en ogi lweny ki rye; ki rye bene ogi lweny ki malaika pa en, ki pe gicone; keken, kabedo pa gin pe ononge doki i polo. Ki rye madit nonweyo woko, rye macon, ma ki lwo nyinge Ibilisi, ki Satan, ma tongo piny weng; onweyo woko i piny, ki malaika pa en bene onweyo ki en. Ki awinyo dwon madit waco i polo, “Kombedi kwo me gwoko, ki twero, ki pinyruoth pa Lubanga wa, ki twero pa Kirisito pa en, obino; pien lajal pa wat-wa onweyo piny, ma kicoyo gi ibot Lubanga wa i nino ki i otum. Ki gi otyeko loyo en ki remo pa otino me diec, ki ki lok pa lamiworo gi; ki pe gi hero kwo gi nyaka tho. En aye, beduru ki mor, polo, ki gin weng ma obedo iye. Ento pi jo piny ki jo nam, piye! Pien Satan oboro botu, ki cungu madit, pien ngene ni kare pa en matidi.” Ki ka rye oneno ni onweyo i piny, okweke dako ma onywolo otino lacoo. Ki omiyo dako dic aryo pa yugo madit, me oturo i thim, i kabedo pa en, ka kinyero konyo iye pi kare acel, ki kare aryo, ki idyere me kare, ki wut i wang pa rye. Ki rye okwanyo ki teng pa en pii calo peya i cawa pa dako, me otyeko okete ki peya. Ento piny okonyo dako, ki piny oyabo teng pa en, ki origo peya ma rye okwanyo ki teng pa en. Ki rye ocungo pi dako, ki odonyo me timo lweny ki ma odong ikin otino pa en, ma gi rito cik pa Lubanga, ki tye ki lamiworo pa Yesu Kirisito. Apokarifa 12:1-17.
Lweny ma acel i lweny madit kit Kristo ki Saitan ocako i polo me adek ki wico pa Lucifer, ki lweny ma acel eno nyutu lweny me agiki i polo me acel. Tye dok lweny mapol, pien i agiki pa mwaka alufu acel, Saitan ogolo woko pi kare manok, ki oturo lweny ikom Jerusalem; ento lweny eno pe tye twero me loyo. Lweny ma i polo me adek i cakke, ma nyutu lweny ma i polo me acel i agiki, onongo kitimo ka kare me temo tye oyabu.
“Dako” ma tye ki nyathi i ich, tye calo dul pa Lubanga i kare weng; ki i kare me Kirisito, ne tye ka romo nywolo Wod, Yesu. I kare me agiki, onywolo wod aryo ma onywolo ka ceke. Ka pud pe otime Cik me Sande, onywolo 144,000 me Fweny abiro; ki i Cik me Sande, ocako yot me nywolo lunyik madwong’ me Fweny abiro. Wod aryo pa iye pe gicalo acel, ento gin wod aryo ma onywolo ka ceke; ki Wod ma onywolo mukwongo obedo Elija, ki Wod ma onywolo lacen obedo Mose.
I cako pa Isirael me cwinya, twol madongo pa Loma me jogikwiri onongo tye ka kuro me lolo nyathi lacoo Yesu, ci twol madongo pa Loma me kombedi tye ka kuro kombedi me lolo nyathi lacoo pa jo 144,000. Macalo Loma me jogikwiri onongo lonyo Kanisa me Kricitiani me cok cako, Loma me kombedi bino dwogo lonyo i pire tek me cik me Sande. I Kanisa me Kricitiani me cok cako, dako oyabo i lobo arum pi higa 1,260 ada, ci lonyo me pire tek me cik me Sande kityeko nyutu calo alama ki dwe 42 i Apokarip 13:5. I lobo arum jo Lubanga tye ki kabedo ma kitero pi gi, kun ginyweyo ki gicweyo.
I Revelation chapta aboro ki ves apar adek, kigamo ni trampet adek ma ogiko gin “woe” adek. Woe ma i Revelation nyutu hukumu me trampet pa Islam ikom twero ma kicako cik me Jumapiri. I lweny ma kinyutu i chapta apyero, dut pa Islam kicoyo ka owaco ni, “Woe bot jo ma bedo i piny ki i pi! Pien Satan o aa botu ki kwe madwong, pien onen ni tye ki cawa manok keken.” Mateso ma Jezebel otimo ki yore pa lacoo mamegi Ahab ma opoto woko, kigiwayo bot “lam me piny” ki “lam me pi.”
Wot pa malaika matek ma i Buk me Nyutu chapta 18, macalo i wot me yub weng, tye ki alama me wot angwen mapire tek, ma kelo bot keca ka keca bene tye iye. Pi wot pa malaika ma acel, alama angwen magi obedo: August 11, 1840; disapointment ma acel i Spring me 1843; obino pa kwena me ‘Midnight Cry’ i August 12 nyaka 17, 1844; ki yabo keca i October 22, 1844. Alama angwen weng magi tye ki theme acel: “cawa.” August 11, 1840, obedo orumo pa porofesi me cawa ma i Buk me Nyutu chapta 9, vesi 15. Disapointment ma acel me 1843 onyutu poko cawa ma pe orumu. Kwena me ‘Midnight Cry’ obedo yubo atir pa poko cawa ma con pe orumu, ki October 22, 1844, obedo orumo pa cawa ma gicimo i kwena me ‘Midnight Cry’.
Tic me malaika ma adek tye ki alama me yoo angwen macalo gin acel keken; pien alama magi tye i yoo me lok weng, ci calo kit pa alama me yoo angwen magi i yoo me lok weng, alama acel acel tye ki tema me porofeti acel keken. Islam me bal ma adek obedo tema me alama me yoo angwen i tic me 144,000. I September 11, 2001, Islam me bal ma adek kikweyo ne, ci ki gengo ne. Poro ma pe obedo atir me July 18, 2020 onyutu kwedo me Islam ikom Nashville, Tennessee, ci onongo tye cal me Islam me bal ma adek. Kwena ma miyo ludwe malal ma otho ma tye i yoo me Revelation apar acel ocero, obedo tyeko maber ki me agiki me kwena me Midnight Cry, ci tye cal me yubo laporo me Nashville (labongo rwom me kare). Obi tyeko i alama me yoo ma angwen, ma obedo Sunday law, i kany ma Islam me bal ma adek obi kwoo United States pien United States obi cako cwako keken Sunday law ma tye ka bino cok.
Ka adiera man ki ngeyo, kacel ki gin ma obedo ni tweyo ma tek tutwal pa malayika ma adek obedo ciko pi hukumu ma tye okum bino, kiromo ngeyo yot ni hukumu pa Islam, ma ki yaro kwede ‘woe’ ma adek, obedo ‘woe’ ma kigolo ikom ‘piny’ kede ‘nam’.
Kica pa ngat ma tye kwo ocako i ceng 11 me September 2001, ci ki i kare kono nyaka i cik pa Sande ma bino macokcoki, temo me yubo cal pa lebi tye katime i United States me Amerika. Ci ki cik pa Sande nyaka ka Mikael ocung ci kare me temo pa dano ilor, lobo mukene dong bitemo kwede yubo cal pa lebi. Ka jo Seventh-day Adventist i United States tye itemo, onyo ka piny weng, inge ki cik pa Sande, tye itemo, temo eni aye ma iye gibimeyo wot pa wan me kare matwal. En bende aye temo ma myero wacon, mapwod pe kare me temo ilor i cik pa Sande. Gin ma porofetik me temo pa cal pa lebi, ma ocako i United States ci dok odoco i lobo weng, tye matek me nongo ngec maber pi en.
"Ka Amerika, piny me twero pa yecu, obi rwate ki Paapasi i juko cwiny kacel ki miyo dano me yaro Sabat ma pe atir, jo piny weng i dunya gibiro kelo gi i lubo yore mamego." Testimonies, volumu 6, 18.
Ka simbolo gityeko ngeyo, dong coc ma i Nyutu pa Yohana chapta apar adek, ma kwaco pi tem aryo me cal pa lewic ma obino piny i kore ento rwate tutwal, twero nyutu pe tek. En tye me tic madwong pi lok mapol. Gin acel en ni, lok marac ma Lusifa otyeko tiyo kwede i lut me acel i polo adek nyuto kit ma lok marac pa Setani binyutu dok piny i lut ma agiki i polo acel.
Lweny me polo ma acel, ma cako i Cik me Sande, otim i kare me tem pa cal pa Beast pi lobo weng. Cak ki ceng 11 me Dwe Aboro, 2001, kare me tem pa cal pa Beast i Amerika ma Kacel tye katime. Ka wan ngeyo ni kare aryo me tem magi tye me dongore, kun cako ki Amerika ma Kacel, ci lacen ki lobo, waa twero dok keto lok matir ma kinyutu i lweny me Revelation dyer abicel, i gin cawa me 2001, nyaka i Cik me Sande. Macalo ameda, lok me waco pa Lucifer ma kimeyo marac, ma kiwaco ni "hipinosis," biketo i tic i kare me kombedi ki twero pa lwit madwong, i lweny me polo ma acel ma i Revelation dyer abicel. Hipinosis ma lwit tyeko keto i tic i gin cawa meno, obedo pi kwanyo kwo pa jo ma Jezebel oyaro ni gin heretiki.
I kit me gin matime me 2001 nyo i kare me cik me Sande, janeno aryo onegegi i yo pa Sodomu ki Misri. I tic mape acel me Revelation apar acel, piny ma gicoyo calo Sodomu ki Misri obedo Furansi. Furansi obedo piny me porofeti ma tye ki twero aryo, macalo empaya me Medi-Peresia, macalo Isirael macon i kingdom ne ma gikwanyo iye, ki macalo dul aryo me Yuda ma gicoyo kwede Yuda ki Benyamin. Piny weng ma tye ki twii aryo gicoyo ki alama piny ma tye ki twii aryo me United States.
Paco pa Sodom, ki piny pa Egypt, nyutu cung aryo me Republikanisimu (Egypt) ki Protestantisimu (Sodom). I 2020, cung aryo kigolo kwogi woko: cung me Republikanisimu, ki cung me Protestantisimu. Hipinotisimu ma twero pa dragoni me globalisimu kityo kwede, ki yo pa web me lobo weng, ci eka kityo kwede i kit acel keken, macalo bityo kwede i lweny ma obino pa polo me acel. Ki loyo ngec ma web me lobo weng opoko, yero pa 2020 kicoyo ne i kit me sayensi, wek opoko adwogi ma rwate ki filosofiya pa globalisimu. Man obedo tito keken pa myero wa ngeyo ni, tem me cal pa lume kityeko timo ne me acel i United States, ci eka i lobo weng.
Rwot o-nyuta an maber ni cal pa lewic obi kiketo mapud pe kigiko kare me temo; pien en bino bedo tem maduong pi jo Lubanga, ma i kom en bi keto cing i bedo gi ma pe otum. Bedo mamegi obedo kamacobo ma opong ki gik ma pe rwate, ma romo miyo tel keken aye bi balo wicgi.
I Revelation 13, lok man kiketo ne piny maler atir; [Revelation 13:11-17, ma kikano].
Man en tem ma jo pa Lubanga myero gitye kwede mapat ki kigi miyo gi muhuri. Jo weng ma gityeko nyutu bedo adwonggi bot Lubanga, ki gwoko cikke ne, kacel ki pe gamo Sabato mape atir, gubedo i kom cal pa Rwot Lubanga Yehova, kacel ki gubino gamo muhuri pa Lubanga ma tye kwo. Joma gubalo adieri ma ocake ki polo, kacel ki gamo Sabato pa Sande, gubino gamo alama pa nyama me cogo. Manuscript Releases, volume 15, 15.
Kare me kica pi Adventist me Ceng abiro ojuko ka kicano cik me Sande. Piny ma luwo larem pa United States gin bi juko kare me kica gi calo United States ojuko ne.
“Piny mapat bi lubo kit pa United States. Kadi bene en tye ka medo anyim, ento bal acel keken bi bino bot jo wa i but weng me piny.” Testimonies, volume 6, 395.
Tic me agiki tye ki dwiro.
Latic me marac tye ka cobo twero gi kacel, ka gi tye ka gamo kacel pire tek. Gi tye kamedo twero pi krisis madit ma agiki. Lok madit bi time i piny wa i kare manok, kede tim me agiki bi bedo mapiyo. Testimonies, volume 9, 11.
Me ngeyo tem pa cal pa leb, mito rwom mo me keto lok poropeti i kit ma lapokwang. Cako ki, rica pa leb ki cal pa leb gin alama aryo mapat.
‘Cal pa lewic’ nyutu kit me Protestantism ma gidonyo woko ki adiera, kit ma bitime ka kanisa pa Protestanti gikwayo kony pa twero pa cik me lobo me keto cing i purogi. ‘Alama pa lewic’ dong tye piny me yaro maber. The Great Controversy, 445.
Cal pa kisolo obedo gwoko ceng Sande, kica pa kisolo obedo kanisa ma tiyo kwede twero pa wilobo me loyo cik me diini pa en.
Gamo me gwoko ceng Sunday ma ki kanisa pa Protestant, en aye gamo me woro pa Papasi—pa lecc. Gin ma, kun gi tye ki ngec pa gin ma Cik ma angwen mito, girero me gwoko Sabat ma pe atir i kabedo pa Sabat matir, ki tye kamano gi woro lony ma en keken aye ociko ne. Ento i tic keken me gamo tic me dini ki lony pa lobo, kanisa pire kene bi cweyo cal pa lecc; ci gamo me gwoko ceng Sunday i United States obedo gamo me woro lecc ki cal ne. The Great Controversy, 448, 449.
Cal pa lagonyo nyutu keto kacel pa kerek ki gamente, ka kerek obedo ma tye ka loyo kube man. Jezebel loyo Ahab, macalo Herodias loyo Herod. Rwedhi pa lagonyo obedo gwoko Ceng Acel. Cal pa lagonyo medo yubo kany kany i kare. Rwedhi pa lagonyo nyutu kare acel. Cal pa lagonyo medo yubo kany kany, ento nongo opong weng keken ka dong tye ki twero me miyo gamente keto cik me dini pa kerek. Tem rwate ki "yubo" pa cal.
Ento ‘cal pi le’ obedo ngo? Kendo en myero kitim nining? Cal otime ki le ma tye ki ruc aryo, kendo obedo cal pi le. Bende kiwaco ni en cal me le. Dong me ngene ngo ma cal en calo kede kit ma en myero kitim nining, myero wa kwan kit ma le tye kwede pire kene—Papasi.
Ka kanisa me acaki opobo woko kun oweko yot pa Enjili ki aketo cing ki kit pa joma pe yaro Lubanga, en oweyo Lamo ki twero pa Lubanga; ci, me loyo cwinye pa jo, en otemo nongo kony pa twero pa lobo. Gamo ne obedo Papasi, kanisa ma otyeko loyo twero pa lwak, ki katico kwede me medo kom bedo pa en pire keken, pire tek pi pinyruo pa ‘heresy’. Pi Amerika ma kigwoko kacel me yubo cal pa lewic, myero twero pa dini obedo ka loyo gamente me lobo i kit ma kanisa bene bi tic kwede twero pa lwak me timo jami ma en mito, pire keken. The Great Controversy, 443.
Lapok ma tye ikin cal pa beast ki alama pa beast obedo ngec ma lamal i yore pa Adventist. Kabedo ma Adventism weng loyo yore ne ikom lok man tye i Revelation 13. Gi yubo tic pa United States i kare ma dong ki cik me Sande—ka en miyo piny weng tero cal pi beast—kacel ki cako cal pa beast i United States keken. Ento gin obedo kare porofetik aryo ma pe rwate.
Kiristo obino me moko kica kwede jo mapol pi cabit acel, i tung cabit kicweyo iye i lacer. Pi kamano, cabit eno nyutu calo kare aryo ka kiyubo cal pa leero. Cabit pa Kiristo kigoye i kare aryo ma rwate tutwal, me nyutu cal pa Kiristo. Kare aryo me temo i nino me agiki ginyutu cal pa Antikiristo.
I kare me acel pi ceng 1,260, Kristo omiyo lagam pa en kene, ci otho i lacar. Ci obedo dok kare ma acel keken pi ceng 1,260, ma Disipul gimi lagam, nyaka ka Mikael ocung i cawa ma gicwe Setefano ki kidi. Lacar tyeko nyuto Cik me Sande. Kare aryo me temo, ma tye i ducu ki yubo cal pa le marac, ginyutu kare me acel ma rwate ki 144,000, ma Kristo obedo cal pa gi; ci kare meno ogiko i Cik me Sande, ma Lacar tyeko nyuto ne. Kare me agiki ma acel keken me temo, ma kityeko nyuto ne ki tic pa Disipul i kare pa Kristo, otye pi lwak madwong; ci ogiko ka Mikael ocung, pe i cawa me gicwe Setefano ki kidi, ento i giko me kare me temo pa dano i Daniel 12:1.
Jomukene pe gineno rwom atir pa gin ma otime i Buk me Apokarip apar adek, cing apar acel ki anyim, pien kare kare nen calo bedo ki lunyodo ma pire tek me pe yaro ni ka Amerika ma Kacel owaco calo darakon, mano nyutu yubu ma opong woko pa cal pa beast i Amerika ma Kacel. Pi Amerika ma Kacel me keto cik me Sande, cal pa beast i Amerika ma Kacel myero oyubu opong woko mapwod pe cik me Sande okete. Ka pe inongo poyo pa lok man, i kwan doki lok manok ma con okwanyo ki The Great Controversy.
Ka United States owaco calo dragon i rek apar acel me pot-buk apar adek, mano nyutu tic pa twero me ciko cik ki twero pa koti me ciko cik cik me Sande ki tel pa kanisa ma golo yie i United States. Dekrii me cik me Sande o aa ki tyen pa United States.
A aneno ni nyam ma otum ma tye ki riyen aryo tye ki tung pa draagon, ki ni twero pa iye tye i wii pa iye, ki ni cik obi aa ki tung pa iye. Spalding kede Magan, 1.
Pol kare, cwiny an ogero ni Adventism tye ka lego pire tek me ngeyo ni, ka lam me piny ma tye ki tung aryo waco calo nyoka madit, pe keken tye ka nyuto cik me Sande i United States; ento bende tye ka nyuto ni cal me lam me yie me papasi otyeko cweyo weng. Pi United States me poko cik me Sande, myero i con cano kanisa ki gamente obed otyeko cweyo weng. Kanisa me United States ma ocako woko ki yie, pe keken gudok kacel i Mande, ci i Tiuze guwu bot Kongres, ki waco bot Kongres ni gubedo mito me poko cik me Sande i Wenesde. Tic me cano kacel ma tye aa ikom kanisa ki gamente, ki nyutu calo “cweyo” cal me lam, calo “cweyo” cal me zahabu i Pot-buk adek me Daniel; ki obino mito kare mukene me cweyo. Cal me lam obedo kit ma papasi onongo tye ka tic kwede me okwanyo milion mapol me jo ma otho pi yie i kare me ocol, ki mito yubo yore me social, politiki, dini ki cente, me cweyo kit pa lobo ma mite, ki me cweno kit me cik ma con ma mite, pi medo cik me Sande. Yubo mamegi gin tem me cal me lam, “ma kwede bedo wa me kare pa kare kibijwero,” ki bende gin tem ma myero wapoj “mapat ki kare ma kicobo wa.”
Rwot onyuto an maber atir ni gibicweyo cal me lam mapud pe kicobo kare me temo; pien en aye atema madit pi jo pa Lubanga, ma kwede kityero iye wegi gi me kare matwal. Man aye atema ma jo pa Lubanga myero gubedo kwede mapud pe giketo gi muhuri. Manuscript Releases, volumu 15, 15.
Cik me Sande obedo kec ma i otum, ma i iye parabul me nyako ma pe gicako apar bino nongo tyeko ma lamal me agiki. I kec me otum man, obi nyutu ni wa obedo nyako ma tye ki ngec pa Philadelphia onyo nyako ma pe tye ki ngec pa Laodicea. Jo ma pe tye ki ngec gimako cal pa beast, ento jo ma tye ki ngec gimako tam pa Lubanga. Dano mo keken ma obedo donyo i Kanisa me Seventh-day Adventist, ogamo ki yabu me ngec pa doktrin mapud pud i kare me bedo memba; eka jo Seventh-day Adventist weng ginyutu gi mere pa adwogi pa Sabat.
Ka kec pa adwogi kityeko yaro bot in, ma oponyo Sabata ma en cik ma angwen i cik apar pa Lubanga, kede ma nyuto ni i Lok pa Lubanga pe tye twero mo pi gwoko Sande; ento pud i mako Sabata me bwola, ka pe i mito gwoko maleng Sabata ma Lubanga longo ne, ‘ceng na ma maleng,’ in iyudo ranyisi pa le. En tim tyeo kare mane?—Ka ikweyo cik ma tero ni i weko tic i Sande ka i woro Lubanga, ka pud i ngeyo ni pe tye lok mo i Bibul ma nyuto ni Sande pe obedo mo mapat ki ceng me tic; obedo ceng me tic keken; in iyee yudo ranyisi pa le, ka iweyo ranyisi pa Lubanga. Ka wan yudo ranyisi man i wang wii wa onyo i cing wa, kwero ma kigiwaco ikom jo ma pe gikweyo cik myero odok ikom wa. Ento ranyisi pa Lubanga Mangima kiketo i gin ma gi gwoko Sabata pa Rwot gi cwiny ma opore. Review and Herald, April 27, 1911.
Kelo i bedo pa cal me lagonyo i Kacoke me Amerika ocako i kit porofeci i ceng 11 me September, 2001. Tye coc me porofeci mapol me cwako adwogi pi gin man. Ki kare man nyaka bot cik me Sande ma tye ka bino macok, Adventist me Ceng Abicel Aryo tye ka yero bedo pa gi i kare matwal, ki kit ma gi tyeko tem pa cal me lagonyo onyo pe gi tyeko tem pa cal me lagonyo. Ageno ni Adventist me Ceng Abicel Aryo manok tutwal bende ngeyo ni cal me lagonyo obedo tem. Manok, ka tye bene, ngeyo kit ma en twero bedo tem; entit, madwong maloyo, pe gi ngeyo ngo ma mito wek gi tyeko tem. Kigero wa pe keken ki leec ma wa tye kede, entit bene ki leec ma wan onwongo twero bedo kede, ka wan onwongo oketo pire kene i ngeyo me medo ngec. Erwate, kidak me wang pa Laodicea en obedo kidak me wang ma madit tutwal i ceng 6,000 me richo.
Jo na gi poto pi ngec peke: pien i weyo ngec, an bene abi weyo in, pe ibedo lawi pa an: pien i wil cik pa Lubanga pa in, an bene abi wil lutino pa in. Hosea 4:6.
Tem me cweyo cal pa le marac otum i cik me Ceng Abicel ma bino cokki; ka wa pe opwoyo tem meno, wa bino nongo lakit pa le marac kacel ki nyako ma peke ma dungu mapat weng pa Laodicea, ma giyweyo me nongo mafuta. Pe an tye kany me poyo pingo an ngeyo ni tem me cweyo cal pa le marac ocako i 11 September 2001, kendo otum i cik me Ceng Abicel. An aa ka nyute keken wice me porwate ma miti me ngeyo tic pa United States, macalo kicoyo i Nyutu pa Yohana kacap abicel, inyim ka oketo i cik me Ceng Abicel. I nukuta apar acel, owaco calo nyoka madit, kendo ki aa ki cawa meno con ber tutwal me kwedo lok 'en'. Cal pa le marac ma United States dong tye ka tuko Lobo me cweyo, pe obedo cal pa le marac i United States keken, pien mano dong otime con.
An oneno le mapat ma bino aa ki piny; obedo ki tung aryo calo lam, kede owaco calo twol madwong. Kede otimo twero weng pa le mambere i wang iye, kede omiyo piny kede jo ma bedo iye opako le mambere, ma goro me tho ne ocoyo. Kede otimo tim ma lamal madwong, nyaka omiyo mac obeno ki polo i piny i wang jo; kede obwoyo jo ma bedo i piny ki alama pa gin ma lamal ma twero ne otimo i wang le; owaco bot jo ma bedo i piny ni, gibed miyo cal bot le, ma ogore ki mwer me lweny, ento odong tye. Kede ne tye ki twero me miyo cwiny me bedo i cal pa le, me bedo ni cal pa le oyube waco, ci omiyo gin weng ma pe bipako cal pa le obed gibal. Kede omiyo gin weng, matidi kede madit, jo ma rwate kede jo ma pe rwate, jo maliber kede jo ma tye i tol, oyaro alama i cing ma yang acel, onyo i wicgi me anyim; ci pe ngat mo twero gamo onyo cayo, ka pe tye ki alama, onyo nying pa le, onyo namba pa nying ne. Revelation 13:11-17.
I gonyo abicel meno, lok “en” otime aboro. Cawa weng ma loka “en” kitiyo kwede, en dwogo bot “en” me acaki, “ma owaco calo drakon,” i kare me Cik me Sande i United States. Tem me cal me beast ma Adventist i United States gikwanyo maber onyo pe gikwanyo maber, ka United States owaco calo drakon, ki dok kicoyo tem meno pi Adventist i gweng mukene pa piny, kede bene pi lutino pa Lubanga mukene ma pud tye i Babylon. Wa bin medo ki tam wa ikom United States i Revelation apar adek i coc ma bino, ento an amito poyo paro wunu pi pingo wa tye katamo adwogi man i cawa man.
Lweny ma ocako ki Lucifer i polo me adek nyutu calo lweny ma biro cako i polo me acel ikare me Cik me Sunday. Lok pa Dragoni ma oridore, kityeko nyutu gi i lweny aryo weng. Nyutu me kare man pa lok pa Saitan ma oridore nyutu kit me hipunotik trans ma Lobo weng biro doko iye i gintic ma piny Cik me Sunday ma bino cok. Boko eno kityeko timo gi ki lonyo pa Web pa lobo weng me gin ma ki miyo nying ni the information super highway. Yore mapol magi me the information super highway gin me lwak, me cente, me dini, me saiensi ma ki waco ni, me yub cwiny, ci keken ma pire tek yore pa midia me ngec.
Ka ada otyeko ngeyo ni "information super highway" obedo nyutu me kare ni pa komyunikeshon me Setani ma piyo wii, kede piyo wii ma oyoto ma Setani otiyo kwede i lweny pa malaika i polo adek, wan twero ciko ni "information super highway" obedo but acel i "image of the beast" ma "me agiki" pi tem pa piny weng, ma time ingee ki "cik me Sande". Dong bino yot me ngeyo ni "image of the beast" ma "me acaki" pi United States myero bedo ki komyunikeshon me Setani ma ogoyo bal maromo calo pa me agiki. Tic pa Setani me golo bal i "information super highway" ki i "cik me Sande" ceto i "giko me kare me temo", omiyo lacar me kit ma goyo oremo pa okwo aryo pa Republicanism kede lut otur pa Protestantism matir i "beast me piny" otime i 2020. Otime ki "information super highway," ma Joni lwongo "yoo" i Revelation apar acel.
Nyuto pa gin magi atir me lagam obedo tyen acel pa gin ma myero gi ngeyo bot joo ma gi mito me oromo tem me kica pa le ma dako me lagam oneno maber, me cweko mapwod porobesyon oloro, ki mapwod 144,000 gityeko ceto alama.
"Ka cik owuo woko, kacel ki cal kiketo, kit pa gi dok bedo maleng ki pe ki lec pi kare ma pe otyeko." Testimonies, volume 5, 216.