Wan tye i tic me poyo Buk me Nyut pa Yohana, chapta apar acel ci i apar adek; kany wan nongo ludiro weng i lweny me temo me agiki pa Lweny Madit, ma tye katime i pap lweny pa Polo me acel. Ludiro gin jo 144,000, kede lwak madit ma bino woko ki Babilon macalo teko me aryo, ma gi lwenyo kwed United Nations, Kanisa Katolik, United States, ki Satan keken. Jo 144,000 kede lwak madit eni gin lwak pa Lubanga, ma gimiyo ngec pa malak me adek; ento but aryo me lweny bene giyaro ki lwak pa ruc pa Lubanga, ma pe kityeko nyutu ki malak me adek, ento ki kec me adek.
Me nyutu kit ma keken ma omedo kwanyo kwo pa tung me Ripablikan ki me Protestant i mwaka 2020, wan tye ka yeny me nyutu kit me poropheti ma poto i lweny pa dano i polo ma acel, caka ki cik me Sande nyaka ka Mikael ocung. I gin mukato meno, piny weng myero giketo cal pa le. Gin mukato meno obedo dwogo pa gin mukato pa Amerika, ocako ki September 11, 2001, nyaka i cik me Sande ma tye ka bino cok cok, ma oyeko gin mukato aryo mag parallel. Ka gin mukato mag parallel, gin aryo gingo me miyo atir i bot gin mukato mukene. Gin ma poto i acel ki gin mukato mag eni, bene bino poto i gin mukato mukene. En gin mukato ma aryo ma Revelation 12 ki 13 guter cing iye, ki wan waceto me ngeyo gin mukato ma aryo, me miyo ler pa poropheti i bot gin mukato ma acel, ma kombedi dong piring me tyeko ne.
Teko adek ma gikelo piny i Armagidon kityeko yaro gi i chapta apar aryo ki apar adek. Teko pa Drakon en aye ma kiwaco ma acel.
En onen lamal mukene i Polo; nen! darakon madwong ma otum mac, ma tye ki wi abicel ki tung apar, ki taji abicel i wi ne. Racne oyweyo kit adek pa lacim me Polo, ologi i piny; darakon bene onongo otye i anyim nyako ma dong tye i aa me coyo, me oyuk nyathi ne ka kicoyo con. Revelation 12:3, 4.
Nyako White omiyo wa ngec ni dragoni i pot buk man obedo Satan, ento i kite ma aryo obedo Roma ma pe ogwoko Lubanga. Satan kede Roma ma pe ogwoko Lubanga gi nyutu calo United Nations. Twolo apar pa lageng gi nyutu lare marac pa rwot apar i Revelation 17. Rwot apar jene ki nyutu i Revelation 17, kede i kany kimiyo ngec ni gin obedo dugu ma 7 i cim pa Bibul. Lageng ki nyutu calo tye ki wi 7 kede korona 7, me coyo pire ni en obedo dugu ma 7 i cim pa Bibul. I Daniel 2 gin ki nyutu calo Giriki me cwiny, kede bene gin Ahab i lagwok me Got Karamel, kede gin jarweny apar i Zaburi 83.
Twero me piny ma aryo pa jarac ma kicono iye i kitabo me Revelation apar aryo ki apar adek, obedo leebi ma bino ki i nam, ma Sister White paka yaro ne ni obedo Katoliki.
And I stood upon the sand of the sea, and saw a beast rise up out of the sea, having seven heads and ten horns, and upon his horns ten crowns, and upon his heads the name of blasphemy. And the beast which I saw was like unto a leopard, and his feet were as the feet of a bear, and his mouth as the mouth of a lion: and the dragon gave him his power, and his seat, and great authority. And I saw one of his heads as it were wounded to death; and his deadly wound was healed: and all the world wondered after the beast. Revelation 13:1-3.
I loc acel, John nongo obedo i abut pa pi madit, ci oneno le ma marac aa ki i pi; keken, oneno le ma marac aa ki i piny. Sister White owaco ni kare ma John oneno le aryo obedo higa 1798, pien en obedo higa ma lwak pa Papa okwayo tekone, omiyo onwako bal ma kelo tho, ma lacim bino opore.
I cawa ma Lwak pa Papa, kigolo woko teko ne, myero oweko kweco, Yohani oneno teko manyen ma bino me dwogo dwon pa drakon, ki cwal anyim tic acel acel ma pire tek ki me yubu Lubanga. Teko man, ma agiki ma biro lwenyo ki kanisa ki cik pa Lubanga, ki nyutone calo le ma tye ki rweny aryo calo odiel. Le ma onongo obino kun cen onongo gi aa ki pi madit; ento man o aa ki piny, me nyutu cako i kuc pa piny ma ocoyone—Amerika me Pot Buk. Signs of the Times, February 8, 1910.
Ka Yohana tye ka neno dok i mukato, en neno leja ma ki i pi, ma obedo Papasi. Ka en neno anyim i mukato, en neno leja me piny, ma obedo United States. Man aye pingo ma leja ma ki i pi kicweyo ne i kit me laloc calo en keken. Ki 1798 ka Yohana neno dok i mukato, en con neno me acel “wi 7 ki cungu 10,” ma nyutu kare i mukato ni cungu adek kikwanyo woko me weko kabedo pi cungu ma tek me Papasi, ma owaco gin madwong.
Then I would know the truth of the fourth beast, which was diverse from all the others, exceeding dreadful, whose teeth were of iron, and his nails of brass; which devoured, brake in pieces, and stamped the residue with his feet; And of the ten horns that were in his head, and of the other which came up, and before whom three fell; even of that horn that had eyes, and a mouth that spake very great things, whose look was more stout than his fellows. Daniel 7:19, 20.
Mapwod pe tung’ adek pa Heruli, Ostrogoths ki Vandals gikwanyo woko, Rome me pagani kityeko nyutu ne ki “engule apar.” Engule apar jene nyutu Rome me pagani. Ci Yohana nyutu leopard pa Greece, ci bear pa Medo-Persia, ci lion pa Babylon.
Mukwongo obedo macalo le, ki bene tye ki tengo pa layeny; atye ka neno nyo kun tengo ne kikwanyo, ki kiyubu ki woko i piny, ki kimiyo obed kom ti calo dano, ki kimiyo ne cwiny pa dano. Ka nen, liech mukene, me aryo, macalo dubu; oyubu pire kene i tung acel, ki bene tye ki mbavu adek i dho ne i tung lino ne; gin owaco bot ne ni, Yim malo, cam ring mapol. Paka man, aneno mukene, macalo otada, ma i woko ne tye ki tengo angwen pa lacar; liech en bene tye ki wi angwen; ki kimiyo ne twero. Daniel 7:4-6.
Pe tye gin acel i Kit Katolik ma obedo me Kirisitiani, kede lebi ma oaa ki nam nyutu rwome kacel pa lwak pa jojwok weng ma porofeci me Bible owaco i con. Lebi ma oaa ki nam ki-coyo i ruc me con ma obalo, pien Yohana tye ka neno dok i con. Acel, oneno twero ma kiketo ka tung adek okwayo woko—Papasi. Eka, oneno tung apar kwede korona apar—Ruma pa jojwok. Eka, oneno lepad—Girisi. Eka, oneno dubu—Medo-Perisa. Eka, oneno simba—Babilon. Lok me coyo lebi ma oaa ki nam tye ki jami pa lwak pa jojwok acel acel ma ocake con, kede lok me coyo nyutu ni Papasi obedo rwome kacel pa kit weng me lajwoki ma otyeko bedo i con pa Bible. Pe tye gin acel i Kit Katolik ma obedo me Kirisitiani. Gin mo keken ma romo nen calo me Kirisitiani i Kit Katolik obedo me bwola.
I Got Karmel, ka Elija odugu lweny ki lanen pa Jezebel ki laco pa en ma ocweyo yie, Jezebel en obedo dok i gang i Samaria. Dako me rwenyo pa Tire kiweyo woko i kare me lok pa le me piny ma tye ki okwer aryo. Jezebel pire keken tye ka ocano, ki i Revelation chapta apar aryo ki apar adek piny omera iye; ento pe giyiko ne calo yele ma loyo ma gineno i polo, macalo United Nations, United States ki Setan. En dwogo i kabedo pa rwot pa en i Samaria—bolo pa Ruma.
Gin ma otime ikom lam me piny en aye ka ma tem pa cal pa lam pi piny weng kigeno. Tem eno otime ikare me lwak pa polo me acel. Man aye gin ma wan wamo me paro ikom en kombedi. Abi leyo ‘United States’ i kabedo pa nyig ‘he’ i lok ma wan kombedi wapar ikomgi.
Aneno le mapat ma ocako aa ki piny; United States otye ki dhere aryo macalo nyathi diel, kede United States owaco macalo ng'weny madwong. United States otiyo ki teko weng pa le ma acel i wange, ka omiyo piny ki gin ma bedo iye woro le ma acel, ma cobone me tho nogedo. United States otime tim me cwaka madwong, nyo omiyo mac obin ki polo i piny i wang jo, ka oloko jo ma bedo i piny i yo marac ki tim me cwaka magi ma United States otye ki teko me timo i wang le; ka owaco bot jo ma bedo i piny ni gicweyo cal pa le, ma onongo tye ki cobo ki panga, ento odongo kwo. United States bene otye ki teko me miyo kwo i cal pa le, me bedo ni cal pa le obiwaco, ka omiyo gin weng ma pe biworo cal pa le obed githo. United States omiyo gin weng, otino ki madwong, lagoro ki lacen, ma tye itwol ki ma tye i twoke, me gimako ranyi i lwet-gi macego, onyo i wi-wang-gi: ka me bedo ni ngat mo peke twero cend onyo cende, ce en keken ma tye ki ranyi, onyo ki nying pa le, onyo ki namba pa nyingne. Revelation 13:11-17.
I Apokarifa rwom apar adek, lacere madit pa Ruma ma pe giworo Lubanga omiyo Papat gin adek, kun oketo Papat i kom pa piny.
Ki nyama ma aneno ne calo chui, tiendene ne calo tiende dubu, dhone ne calo dho simba; ki joka nomiyone tekone, komne, ki twero madwong’. Revelation 13:2.
Rwodi apar ma tye ka nyutu Rome ma pe oywago Lubanga (France, ma obedo rwot mukwongo i rwodi apar, calo ma kiyaro ki Ahab) gimiyo bot Paapasi gin adek: twero, kom, ki lwak. Ka Empara Konstantino okobo kabedo me dul pa lobo ki i kabedo me Rome ma i tung me ceto ceng, odonyo i tung me dwogo ceng ki otime Constantinople obed kabedo manyen pa Lwak Rome i mwaka 330, dong Rome ma pe oywago Lubanga omiyo Kanisa pa Rome ‘kom’ ne.
Kare i mwaka 496, Clovis, Rwot pa Frank (France), odoko Katolik ki ocako lweny i kom teko ma ne gikwedo Papacy me donyo i kom me piny, Roma ma pe obedo Kristiani eka omiyo Papacy "teko" ne.
I mwaka 533, Justinian oketo cik ma oporo ni Kanisa pa Roma obedo ladit pa kanisa weng, kede obedo jalwoko jo me yel mape atir. I kare man, twero pa Roma me pagani onongo ocwalo bot Papasi.
I gonyo apar aryo, “the [United States] timo teko weng pa ngonyo ma acel i anyim ne.” Teko ma kiti pa Papa otimo oneno i Clovis, ma en oketo teko pa lweny ki teko pa cente bot kiti pa Papa. Man aye pingo Kanisa Katoliki lwongo Clovis “nywal mukwongo pa Kanisa Katoliki,” ki lwongo France “nyako mukwongo pa Kanisa Katoliki.” United States bineno timo bot kiti pa Papa tic marac acel ki ma Clovis ocako i mwaka 496.
Twero pa Amerika me Kacel bi tiyo kwede me weko “piny kede gin ma bedo iye me woro lec ma acaki, ma gyek ma kelo tho ne ki gonyo.” Amerika me Kacel bi tiyo kwede twero me lweny ki twero me ekonomi me weko piny weng me yee Sande calo nino me cung woko ki tic. Nyako me kom pa Tyre acaki obi timo kom kwede lec me piny i kare me cik me Sande ma tye ka bino cokki, eka obi wot me timo kom kwede rwodi weng mapat me piny.
I coc apar adek, "[United States] timo lamal madit, ma omiyo mac olwor ki polo i piny i wang dano." Mac nyutu lok ma pe maleng. Leb me mac ikare me Pentekote ginyutu lok maleng ma tye kacel ki twero me waco lok eno bot piny weng. Mac ma [United States] omiyo olwor ki polo, bene biro rwate piny ceke ki leb ceke.
I rek apar angwen, Amerika ma kikube goyo ribo jo ma bedo i piny, kun kit tic ma pire tek magi ma [Amerika ma kikube] obedo ki twero me timo i wang le; waco bot jo ma bedo i piny ni, gin otimo cal pi le, ma kigi guro gi okwer, ento odong ngima. Ribo ma Amerika ma kikube tye ka tic kwede me goyo ribo piny weng, kiketo ne calo mac ma oburo piny ki polo i rek ma otime con. Mac ma ki polo oburo piny cweyo tic ma pire tek, ma Amerika ma kikube tye ka tic kwede me miyo cik bot piny weng me cweyo gamenti me piny acel, ma obedo rwom me kanisa ki gamenti, ka kanisa tye i wi twero me rwom eno.
Man obedo gin ma rwom pa Ahab ki Jezebel onongo nyuto ka ki rweyo Elija. Lweny pa Elija i Got Karmel ocungo woko i acaki pa Amerika ma ki rwate, i kare me tuk pa malayika acel aa ki 1840 dok i 1844, me poko laneni ma pire tek pa Protestanti aa ki laneni me bul pa Protestanti weng.
En otyeko dok i cok pa United States, i kare me tem pa cweyo cal pa beast ma ocako i September 11, 2001, ki ogiko i cik me Sande ma bino cito.
Tyeko maber tutwal pa Elija omede anyim cawa madit ki ma ror pa Rwot, ma en abicel aryo me agiki me “plagues”. En dong, Got Karamel, Elija, Ahab ki Jezeebel kimino calo itic me United States me keco lobo weng me cwako gavumenti pa lobo acel pa United Nations, ma Kanisa Katolika tye ka loyo iye. United States otyeko tic man ki teko pa lweny ne, ki teko pa me cente, ki kwena ma orwate kede ma okeyo cwinya, ma en tye ka tero kede ka loro, ma kimino calo gin ma gicano “information super highway” pa “worldwide web”.
I rek pier abicel, wan onongo kinwaco ni, “[United States] onongo tye ki twero me miyo kwo i cal me lebi, pi wek cal me lebi obiwaco, kacel ki weko ni gin weng ma pe gibworo cal me lebi, bi miyo githo.” Kwedo me tho ki twero me lwak pa [United States], ma dong tye calo rwot me tung acaki pa United Nations, omiyo Gavumenti me lobo acel pa United Nations twero me waco. Tic me waco kitimo ne kede twero me yubo cik kacel ki twero me wii-cik. Lacom me yubo cik pa United Nations tye i New York, ento lacom me wii-cik pa United Nations tye i The Hague, Netherlands. The Hague tye calo Lobo Mukato, en New York tye calo Lobo Manyen. [United States] kacel ki Netherlands gitye ki lok me mukato ma iye gubedo nen piny calo lagwok me tung acaki pa lonyo ki twero me bedo pire keken; ento gin aryo gutyeko lok me mukato gi—gubalo waco calo dragon.
Ka Sabat kityeko bedo kom me poyo lok ma pire tek i piny pa jo Kristiani weng, kede ka ludito pa dini ki pa lobo kityeko culo cing kacel me kelo cik pi gwoko Sande, gin jo manok ma gityeko bedo pe giyie yubu bot mito me lwak, gibibedo jami ma piny weng bicimo. En con, cik obicwalo bot jo ma gi gwoko Sabat me cik ma angwen, ki lero gi ni gi rwate me meko peko ma matek loyo weng, ki miyo lwak twero, inyim cawa mo, me golo kwo pa gi. Romanism i Piny Macon kede Protestantism ma opoto woko i Piny Manyen, bicit wot i yore macok coki bot jo ma gi gwoko cik pa Lubanga weng.
Jo pa Lubanga ci bi donyo i wang gin acel-acel magin pa peko ki cwer cwiny, ma Nabii okwayo nying cawa me peko pa Jakobo. Lweny Madwong, 615, 616.
I i verse 16 ki 17, ka cal pa le dong kiketo ki kimiyo twero me waco, “[United States]” omiyo dano weng, matidi ki madit, gin ma tye ki jami ki gin ma pe tye ki jami, gin ma tye ki twero ki gin ma kicado, me nongo alama i lwet tung’ maber onyo i wi-ganggi: ki obed ni pe ngat mo romo ceko onyo cato, keken ngat ma tye ki alamani, onyo nying pa le, onyo namba me nyingne.
Cweyo cal pa leero obedo temo ma tye i anyim temo pa rany pa leero. Ka pe wa tyeko temo ma cweyo cal pa leero kelo, pe wa bi tyeko temo pa rany pa leero. Gin temo aryo mapat, ki kitgi me temo bene mapat.
Cweyo cal pa beast ma ocako i September 11, 2001, en koyo me lajwii ma tito ni giko me kare me temo tye ka bino macokcoki. En kwena pa Elia ma nyutu ni Got Karamel tye macokcoki i wang anyim, kede ni dano pa Lubanga myero gibed ki mo pa kit pa ngat, mo pa Laro Maleng, ki mo pa kwena me ‘Midnight Cry’, mapwod pe gitimo kwayo ma agiki. Myero gi cungo ki nino, pi ka Elia penyi gi, “Nining kare ibin ibedo i iye tam aryo?”—pe gubed peke waco, pien i kare meno bedo peke waco obedo nongo caa pa beast. Temo pa cal pa beast nyutu tic me ngeyo kwena ma waco ni giko me kwero obedo macokcoki, calo kaka kwena pa Millerites owaco cako me kwero.
Tem me ranyisi pa beast pe tye ki yero mo keken, pien pe tye ki gin mo keken me kare me temo. En but acel i cawa, pe obedo kare me cawa. En krisis, eka en tem me litmus ma bi nyutu kikome pa Jo Isra’el ma kicayo gi i Got Carmel ki Ahab i kare me Cik me Sande. Eka gibi nyutu kikome ma gityeko yubu i kare ma con, ma i lagam kigamo ni tem me cal pa beast.
Kumeno (calo ma Lacwe Maleng owaco, “Kombedi, ka un winyo dwong pa en, pe utyeko cwinyo un mac, macalo i kare me kwanyo, i nino me temo i buti: ka lacoo un otemo an, ki ogwoko an me temo, ki gineno tic ame pi mwaka abicel. Kumeno, acwinyruo ki ducu meno, ki awaco ni, ‘Gibedo ka gikupe i cwinyo gi; ki pe ginen yo ame an.’ Eyo, anywako i yeca an ni, ‘Pe gibidonyo i yegi me wen an.’”) Mi kete, owadwa, pi pe obedo i ngat mo bot un cwiny marac me pe geno, ma rwate woko ki Lubanga matye. Ento ciko keken gi keken nino ki nino, kun ki lwongo ni “Kombedi”; pi pe ngat mo bot un oyek i cwiny ne pi bwonyo pa richo. Pien wan obedo gicako ki Kristo, ka wamako maber acaki me geno wa paka giko; calo ma ki waco, “Kombedi, ka un winyo dwong pa en, pe utyeko cwinyo un mac, macalo i kare me kwanyo.” Hebru 3:7-15.