I 1856, Adventism pa Millerite ma kare mukato onongo tye i kit pa Philadelphia, James ki Ellen White gu nyutu ni en Laodicean. Eka James White ocako cwalo lok pa Laodicea bot dul ni, ki kom Review and Herald. I coc acel ma, i mwaka acel ma, lela ma medore ikome “seven times” me Leviticus 26 bene ocwalo i rek me coc aboro ma Hiram Edson ocwalo; en ma Whites gu wero ne madit tutwal, ci gu miyo lanywalgi ma tung’ acel nying pa en. Rek eno ogik ki kwer ni bi tyeko i anyim, ento pe dok oneno doki. I kare me loke pa woto pa malaika ma tung’ acel, ki bot Philadelphia dok bot Laodicea, dul ni ogoro i “seven times” me Leviticus 26, ma nyutu poropheci me kare ma me acel tutwal, ma malaika pa Lubanga gu kelo William Miller me nyutu ci oyaro.

“Cawa abicel” obedo kidi me tung ma loyo weng i tyen me temple pa Millerite. Cal weng ma poropetik me tyen ma lamal obedo cal pa Kirisito, pien pe tye tyen mukene me keto; Kirisito keken.

Pien pe tye ngat mo ma otwero yiko yiko mukene, woko yiko acel keken ma dong otime, ma en Yesu Kiristo. 1 Corinthians 3:11.

Pe tum ni Kirisito obedo twol; ento bende en aye kidi me twol ma gi timo ot oweko ne, ci kuno guturo i iye. En aye kidi ma i agiki obedo wi me kome. I gin matime pa Millerite, “tyen abicel aryo” obedo alama pa kidi ma obedo wi me kome eno.

Kristo ocungo gamente ki joo mapol pi cabicel acel. Kit me poropheti me “kare abiro” ma ocako bot lobo me rwot me tung cen me Israel (ma Hiram Edson otyeko nyutu iye i lok aboro ma pe otyeko) ocim ki kit acel keken me cabicel me poropheti ma i iye Kristo ocungo gamente, me tyeko lok Daniel, chapta 9, rwom 27. Cabicel ma Kristo onongo ocoko Israel obedo ki kit acel keken gi cabicel ma Kristo oyubo Israel. Yubo Israel me cawa macon obedo higni 2520, kede coko Israel me Lamo obedo ceng 2520. Ocoko Israel me ocungo gamente, kede oyubo Israel pi kec me gamente ne. Nyutu ni “kare abiro” aye kidi me ngut me tempu me Millerite, obedo ki rwom maber tutwal ki nyutu ni Kristo aye kidi me ngut. Weyo kidi eno obedo weyo Kristo.

Ka Kristo i 1856, pi cawa ma acel keken i gin mukato pa Kristiano, ocung ka tuk i wang ot pa Laodicea; otye ka temo kelo medo me ngec ikom kidi ma lunywero obino kwanyo woko, kidi ma dano gigo cing iye. Higa 7 anyim, onyo, ka itam, ceng me cal 2520 anyim, Adventism pa Laodicea ocungo wang ot. Pire tek, Adventism okwero neno medo me ngec. Kidi ma igoyo cing iye obedo kidi ma pe ineno, ento dong tye kany.

Jo na gi poto pi ngec peke: pien i weyo ngec, an bene abi weyo in, pe ibedo lawi pa an: pien i wil cik pa Lubanga pa in, an bene abi wil lutino pa in. Hosea 4:6.

Chira me "kare abiro", ma ikom lwak me Juda me tung piny, ocake i 677 BC ki otyeko i October 22, 1844, kacel ki higa 2300 me Daniel chapta 8, ves 14. "Kare abiro" obedo but me porofesi pire kene ma kityeko nyutu ni obedo "tolo ki lunyut me i wie" me Advent movement. Tolo ki lunyut me i wie me Adventism otyeko okome i kare acel keken calo porofesi mapol mukene. "Kare abiro", nino 2300, Malaki chapta 3, Daniel chapta 7, ves 13, kede parabul me Matayo 25 me virjini apar, weng gi okome i October 22, 1844. Nino me October 22, 1844, obedo nino matolo me Advent movement, ki rwate ki nino meno tye cik acel keken ma kityeko nyutu.

Malaika ma an oneno ni ocungo i nyanja ki i lobo, oketo cing pa iye malo i polo; ki ocwako lagam i nying En ma bedo pi kare weng kacel, ma oyubo polo ki gin matye iye, ki lobo ki gin matye iye, ki nyanja ki gin matye iye, ni dok pe bed kare. Revelation 10:5, 6.

Dul White nyutu ni malaika me Buk me Nyuto kapita apar, ma onongo ocungo i wii piny ki i wii nyanja, en Yesu Kiristo.

Malaika madwong’ ma ociko Yohana en Yesu Kristo keken. Keto tiye macego i pi madwong’, ki tiye maloc i piny ma osuk, nyutu rwom ma en tye katico iye i kare me agiki pa lweny madwong’ ki Setani. Kabedo man nyutu twero pa en ma madwong’ loyo weng ki lubo ne i lobo weng. The Seventh-day Adventist Bible Commentary, volyum 7, 971.

Khristo obedo i wi yie ki i wi piny me nyutu twero pa en maloyo weng. Eka omalo lwete ki ociko ni, “kare pe myero obed dong.” Khristo onongo odonyo i singruok ki jo Millerite, ki omigi cik acel, calo ma omiyo Abraham ka onongo odonyo i singruok ki en. Ociko Abraham me tahiri otino me dichwo. Ka onongo odonyo i singruok ki jo ma kicego, i kare pa Moses, omigi cik mapol; ki i cicgo onongo tye ciko ni lawi keken aye romo keto lwete i Sanduku me Singruok. Omalo lwete ki ogoyo lam i October 22, 1844, ni kare me poropheti pe myero dong mede i poropheti me Biblia. Yesu onongo oland lok me “kare ki cawa” ka oceto malo i polo i wingu me malaika, kun nyutu calo ranyisi me ceto malo pa lanyut aryo macalo bendera. Cik ma omiyo neni ne ikom “kare ki cawa.”

Kane dong gubedo kacel, gupenyi bot en waci, “Rwot, in i kare man ibiro dwogo dok kom pa Isirayeli?” En owaco botgi ni, “Pe obedo pi wun me ngeyo kar onyo cawa ma Ladit ocano iye i teko pa en keken. Ento wun bino gamo teko ka Roho Maleng obino i tung wun; kacel wun bino bedo lami pa an i Yerusalem, ki i Yudeya weng, ki i Samariya, kacel ki i agiki pa piny.” Acts 1:6-8.

Yesu pe owaco ni cawa ki kare pe tye; pien, ka owaco ki Solomon, ocapo ni tye ‘cawa ki kare’.

Gin acel acel tye ki cawa gi, ki cawa pi tic acel acel i lalo polo: Ecclesiastes 3:1.

Tye “cawa ki kare” i coc me Bayibul ma gin lacar bot Palmoni, “Opimo ma lamal”; ento ki October 22, 1844, Lubanga omiyo jogi cik ni pe dok ginyutu ngec me poropet ma ki keto i wi cawa. Lam pa Yesu ma omiyo bot lacam ne piri ka ocake wot i polo, nyutu gin matime piri ka jogi ma kityeko yubogi maleng kiketo gi malo calo alama me lweny i Buk me Ngec kabedo apar acel, ma rwate kwede cik ma omiyo i October 22, 1844. I kare me kongo pa Adventizim, Kristo omiyo cik ni pe obedo dok ngec me poropet ma ki keto i wi cawa, ki i malo ne, ma otimo calo malo pa lacar aryo i Buk me Ngec kabedo apar acel, odwoko cik meno.

Wek owete wa ki nyamin wa weng gwokuru piny bot dano mo keken ma opako cawa pi Rwot me tyeko lok pa En makom bino pa En, onyo makom lagam mo mukene ma En omini ma tye ki rwom madwong. “Pe obedo pi yin ngeyo cawa onyo kare, ma Won oketo i twero pa En keken.” Lupwony me rweny romo nen calo gi tye ki rwodo madwong pi tic pa Lubanga, kede ki romo golo cente me cwalo tamo gi i wang piny ki i kac pa Lubanga; ento pien gi yubo bal ki adwogi, kwena gi obedo me bwoc rweny, ka bi woyo cwinya i yore marac. Myero wamen gi ci waminjo gi, pe pien gin dano marac, ento pien gin lupwony me rweny, kede gi tye ka temo mi rweny nyutu calo adwogi.

Sister White owaco maler ni wa pe dok bi bedo ki lok me kare me nyutu gin mo ma tye ki twero madit; pe keken i Dwogo pa aryo pa Kristo. Lok pa nabi pa kare, ma ne obedo dwon madit i wot pa Millerite, ogik i ceng 22 me October, 1844; kede, cik keken ma ki kube kwede ki ceng ma pire-tek meno obedo ni, kare pe onego dok ki tii kwede i yubo lok pa Lubanga.

I cako wot pa lacar me acel, i cing keken me loko ki Philadelphia bot Laodicea, ler ma medo omiyo i kom adwogi atir ma obedo kidi me otongo pa tic pa Millerite. Bang higa abiro, onyo bang 2,520 nino me cal, onyo bang “cok”, i 1863, luyiko ot gicwalo woko kidi me otongo pa “kare abiro.”

I wot me agiki pa malaika adek, i kare keken me loke ki Laodicea i Philadelphia, tye tem ma orwate ki yaro bal pa kwaro. Tem me kit me acaki pi kwaro obedo “kare abiro”, ma ne obedo kidi me tunggi. Wot me agiki bino weko cik acel keken ma orwate ki kare me acaki, calo kit ma kwaro gi ne gi weko kidi me tunggi?

Eyo. Adier, gitimo gin eno keken. Gidwoko richo pa kwaro gi.

Kwaro pa gi pe gitimo bale i nino me cakke, pien, i tung jami mukene, i nino me cakke bene gin obedo Philadelphians. Kwaro pa gi gipeko tem me cakke pa gi ka giloko piregi me donyo i Laodicea, ki gikwero 'kare abicel' kacel ki liel pa en ma tye ka medo.

I 1863, bal me oboke gi otime; ento onongo i anyim tye higa 7 ma Kristo otye kagoyo ol pa cwinya gi me Laodicea. Higa 7 tye nyutu pa 'kare 7' ki pa 'lobo aol'. Bang 'lobo aol' ma aa ki 1856 dok i 1863, gi obalo tem me oboke gi.

I i kece ma acel me wot pa malaika adek, jo pa Lubanga otimo kwer, pien gi kwanyo woko cik acel kende ma oyoto pire kene ki cawa ma obedo tung. Gi yero me medo yaro cawa anyim i lok me lamal, kacce gi ngeyo maber. I timo kamano gi dwogo kwer pa Moses, ka pe ocobo nyathi pa iye me circumcision, ki kwer pa Uzza me keto cing i Sanduku pa Lubanga, ma onongo ngene ni kigengo woko me timo. Wot pa malaika adek otime gin ma gi ngeyo ni pe tye kakare! Ka ngat mo mito lolo peya i wi gin acel man, dong tii ki peya ma odong i got peya, me lolo adwogi ni Moses ki Uzza keken gi timo kwer, ki ginyuto dwoko wi bot dwaro pa Lubanga ka gi tito cal pa kece ma acel pa en ma agiki i yore me dwoko kit weng—yore me dwoko kit ma yore me dwoko kit weng ginyuto anyim iye. Cal me kece ma acel i yore me dwoko kit obedo gi rwom me cing pa Alfa ki Omega, ki coc ma iye obedo pi ber pa jo pa Lubanga, kadi bene jo pa Lubanga gikwanyo bedo ki ber ma iye.

Tic pa malaika me acel omiyone kare me mwaka abic ki aryo, ma obedo nyutu pa catu pa 'cawa abic ki aryo', me yiko lok pa Laodicea kacel ki lumeny pa 'cawa abic ki aryo'. Ruk pa 'cawa abic ki aryo' obedo ruk me yeyo woko ki tung pa Rwot. I mwaka 1863, gityeko tim odoco tic me yubu dok Jeriko, tic ma tye ki 'ruk' iye. Mwaka abic ki aryo ma aa ki 1856 ocito i 1863, obedo nyutu matin pa boko wic pa kwaro pa Isirayel me con i richo ma oketo botgi ruk pa 'cawa abic ki aryo'. Isirayel me kare ma kombedi otimo odoco richo pa kwarogi i mwaka 1863.

Dul pa malayika ma adek pe gi orwate tem me poto cwinya ma acel, macalo atir calo Moses ki Uzzah. Eka gi kilalo i yot pi kare me 'gweng' me nino adek ki nusu. Kombedi gitye kicweyo ringgi ki dwon pa Lacung Cwinya. Dwon pa Lacung Cwinya tye ki miyo kwede 'dwon' i gweng, ki kombedi kiketo gi i wang tem, pe me keto kare, ento me 'nyo abicel aryo'. Dong gi pe orwate tem me keto kare.

Temo pe tye pi gi me ka gi yie ni “kare abiro” obedo ada matye atir; pien con gi omiyo lagam ni gi ogamo “kare abiro” calo laporoc matye atir. Gi owaco ni gi yie i laporoc me mwaka 2520 me yaro piny. Ento gubed pe ginen ni tye lacer manyen me tem pa “kare abiro.” Gicungo i kabedo ma kwaro gi ocungo i mwaka 1856. Lacer manyen en ni ceng adek ki abar ma i Nono 11, pe keken obedo me nyutu “French Revolution”; ento kombedi en ada me kare kombedi matye atir.

Yweyo rek ma kigwoko i mung me “seven thunders” kede yweyo me “seventh seal” en gin lami lok aryo ma nyutu ni “Revelation of Jesus Christ” kombedi tye kiweyo? Ka obedo adier, en adier ni buk weng me “Revelation” tye waco ikom cawa me agiki? Ka man obedo adier, ento “ceng adek ki dyer” nyutu cawa me kuro i lok me poro pa nyako maler? Ka man obedo adier, ento “remedy me ‘seven times’” nyutu cik ma myero kimete bot jo ma orwate i “Nashville prediction” me July 18, 2020?

Aii! Tye tem pi yin! Jo ma gicungu ka ginongo ngec ni tye i kare me kuro, myero gi kwer cwiny pi richo megi, ki richo pa ladagi, i otum me nino adek ki nino me dii? En nono richo me weko woko cik ma owaco ni pe itic ki cawa i nyutu me anyim?

Bot jo ma oyie ni nyutu me anyim ma kicoyo pi Nashville ma pe otime, ni i yore mo obedo dwaro pa Lubanga, ci ki lacen gitemo medho lok man, an abi medo neno mukene, woko ki bal me yiko kare i porofesi pa Lubanga. Ma otime ki nyutu me anyim ma pe atir pi Nashville pe keken yaro balo cik pa Kristo i 1844, ento obedo kit tic ma owaco bot jo ma pe tye i but Adventism ni nyutu me anyim ma tye i Jwii pa Porofesi pe atir. Obedo cwero coc me Jwii pa Porofesi. Omiyo adwogi bot jo me piny ni coc me Ellen White tye marom-kwede ki coc me Joseph Smith, onyo me Nostradamus. Lok ma ber pa Ellen White kityeko poto gi lok marac pa mego cik wa. Pe keken obedo mego cik bot Kristo, ma en Lok me Lubanga; ento kacel kacel obedo bene mego cik bot Jwii pa Porofesi. Joon onongo kicwer iye i cing lobo ma cwongo ni Patmos, pe pien oketo paro pa dano maloyo Baibul ki Jwii pa Porofesi, ento pien oluwo lami aryo magi.

An Yohanna, ma bene an owadwa mamegi, kede rwate mamegi i peko, kede i lwak pa Yesu Kiristo, kede i gumo pa Yesu Kiristo, abedo i piny ma i pi ma kiwaco ni Patmo, pi Lok pa Lubanga, kede pi tesimoni pa Yesu Kiristo. Revelation 1:9.

Wadoko otime richo pa won wa Moses i kabedo ma acel ma cwiny wa ogoyo piny, kede myero wayubu man. Myero wayubu man, pien kombedi wabedo calo 1856. Kombedi tye ler manyen ikom “seven times,” macalo con. Kombedi wabedo i loko ki Laodicea bot Philadelphia, macalo tic me cako con obedo i loko ki Philadelphia bot Laodicea i 1856. I 1856, kwaro wa ogiko cwal coc me medo me ngec ikom “seven times.” Romo ni pe watwero ogiko cwal coc pa ler meno; ento twero waciko bur pa pacha bot ler man. Wa twero timo calo ma jo oketo me Seventh-day Adventist ma con otimo, ni kidi pe onongo tye kany, ka mede waguro iye. Peko wa en ni, pe watye ki cawa maloyo mia achiel me kano wi wa i lawe; pien hukumu dong ocako.

Ka wa weko Alfa ki Omega omiyo wa ngec ki yore ma waco ni agiki pa gin nyutu ki acaki pa gin, to wa romo tutwal neno ni Alfa ki Omega tye kanyutu ni apoka me Nashville onongo kwaro wa gityeko nyutu ne. Ka wa ye adwogi man, dong wabipong ki adwogi me bedo ni, ki cok pa apoka, tic weng ma kitemo me cweyo paro me dano mo keken me miyo kom pi apoka ma pe otime, pe obedo gin mukene, ento yot me opok keken. Dong wabineno ni Lubanga pe tye woto ki wa ka watye i piny pa laco. En tye kuno, ento keken i pire ni tye gogo ol me cwiny, kwayo me donyo. Ka kikwanyo woko yot me opok pa paro me dano, to wabibero bene neno ni peye, onyo paro me dano ma marac ma waticoo kwede me miyo kom pi apoka me Nashville, obedo ranyisi ni watye woto i yot ma pe rwate ki Kristo.

I mwaka 1856, Adventism pa Philadelphia obedo Laodicea, kede gi onongo nongo ngec ne. Rwot ocweyo atir ne ki lok pa laloc nyako kede laco ne. Kane tye ka cung i lawote me cwinye pa jo Laodicea, Kirisito ogamo ni obino odonyo ci ocam kede gi. Kume ma En okelo me camo obedo kidi me buto pa "seven times." Gi okwero.

I mwaka 2023, yubu ma agiki dong tye ka kato woko ki Laodicea ceto i Philadelphia, pien kanisa ma abongwen en me kanisa aboro. Rwot Alpha ki Omega oketo ada ne ki lok pa En me 'ada'. Krisito dong tye i wang ot pa lagara ma oyoto ma otho cokcok, tye ka pako me donyo i iye ki cham kwede gi, ki me ma obedo mito agola kwede gi en aye me acel keken ma onwongo temo agola kwede kwaro gi i mwaka 1856. Pe obedo keken tito pa 'kare aboro', calo ma ne obedo pi kwaro gi i 1856. Pe; en aye ywaya ma atera pa 'kare aboro', ki ywaya en mito kit me goyo wi piny ma tutwal matek me mino.

Dok lok pa Rwot obino bot an, waco ni, Wod dano, waco bot Ladit pa Tiro ni, Rwot Lubanga owaco ni: Pien cwinyi omalo, ki i waco ni, An aye Lubanga; abedo i kaca pa Lubanga, i tung pi madit; ento in dano, pe in Lubanga, kadi itero cwinyi macalo cwiny pa Lubanga. Nen, in itye ki ngwec loyo Daniel; pe tye gin mabipi ma gityero gicwil bot in. Ezekiel 28:1-3.

Nyalo bedo ni jo wa ma gikato i tic me waco anyim me Nashville tye ki rieko maloyo Daniel?

I higa me acel pa twerone, an Daniel, abin ngeyo ki buk lim me higa, ma lok pa Rwot obino bot Jeremia lanabi, ni tyeko higa piero abiriyo i balo pa Jerusalema. En an agolo wica bot Rwot Lubanga, me yeny ki lobo me penyo kede lupupe, ki pe-cham, kede but me yubu, kede lupur. En apenyo bot Rwot Lubanga na, kede atimo dwogo me peko na, ka awaco ni, A Rwot, Lubanga maduong ki ma ruc, ma gwoko rwom kede kica bot joma lube, kede bot joma gwoko cikene; Wan watelo, kede watimo buri, watimo marac, kede wagalo, kun wagal woko ki cik mamegi kede ki kwene mamegi. Ka keken pe wawinyo latici mamegi, lanabi, ma owaco i nyinggi bot rwodi wa, kede bot ladit me rwot wa, kede bot kaka wa, kede bot jo piny weng. A Rwot, twero maber obed bot in, ento bot wan tye kum me wic, calo kombedi; bot joma Juda, kede bot joma obedo i Jerusalema, kede bot Israel weng, joma tye cokki kede joma tye bor, i piny weng ma in iremogi, pien gubako woko bot in. A Rwot, bot wan tye kum me wic, bot rwodi wa, bot ladit me rwot wa, kede bot kaka wa, pien wan wateloni bot in. I Rwot Lubanga wa tye kica kede kwero peko, ka tye ni wa galo bot en; Ka keken pe wawyeko dwon pa Rwot Lubanga wa, me wot i cikke mamegi ma onwongo oketone i tung wa ki laticgi lanabi. En aye, Israel weng otyeko poko cik mamegi, kun golo woko, pi pe gubed gi oyweto dwoni; etye ka lam opong i tung wa, kede kego ma ki cono i cik pa Moses latic pa Lubanga, pien wateloni bot en. Kede en omoko maber lokene ma owaco i kom wa, kede i kom lajogi ma gonyowa, kun otero i tung wa peko madit; pien i i polo weng pe ki time calo ma ki time i Jerusalema.

Macalo ma kicoyo i cik pa Mose, gin marac weng eni obedo iwa; ento pe wacako lamo i wang Rwot Lubanga wa, wek wawak woko ki balwa, kede wangeyo atir mamegi. Eyo, Lubanga ogwoko pire tek ki gin marac, omedo okelo bot wa; pien Rwot Lubanga wa obedo atir i tic weng ma otimo; pien pe wawinyo dwone. Kaci dong, a Rwot Lubanga wa, in ma igolo jo mamegi ki piny pa Misri ki cing ma tek, kede iyabo nying mamegi, macalo kombedi; wa obalo, wa otimo rac. A Rwot, kaka atir mamegi weng, a pedi ni in, wek kwero mamegi ki kwac mamegi odok woko ki gamo mamegi Jerusalem, got maleng mamegi; pien pi balwa, kede pi bal pa kwaro wa, Jerusalem ki jo mamegi obedo cwii i wang jo weng ma i oko wa. Kombedi kacel, a Lubanga wa, winyo lamo pa lacim mamegi, ki peny mamegi, kede omi wang mamegi orieny i pango maleng mamegi ma dong opoto, pi nying Rwot. A Lubanga na, iyek dwon mamegi, ki iwinyo; iyab wange mamegi, ki inen opoto wa, ki gamo ma kikwayo ki nying mamegi; pien pe wa weko lamo wa i wang in pi atirwa, ento pi kec mamegi madwong. A Rwot, winyo; a Rwot, kwayi; a Rwot, winyo ki itim; pe idir, pi nying mamegi keken, a Lubanga na; pien gamo mamegi ki jo mamegi kikwayo ki nying mamegi. Kacel ka an otime awaco, ki alamo, ki apako bal na ki bal pa jo pa wa Israel, ki anywako lamo na i wang Rwot Lubanga na pi got maleng pa Lubanga na; Ee, ka an otime awaco i lamo, dichol Gabriel, ma oneno i lagam ma i acaki, ka kiboyo oywako odiyo, omuko an i cawa me rwom me aturo. En omiyi ngec, okwano kwede, ki owaco ni, A Daniel, kombedi abino weko in ngec ki poyo. Daniel 9:2-22.