“Minis yo ak pèp la te deklare ke pwofesi Danyèl ak Revelasyon an se te mistè enkonpreyansib. Men, Kris te dirije disip li yo sou pawòl pwofèt Danyèl la konsènan evènman ki t ap rive nan tan pa yo, epi li te di: ‘Nenpòt moun ki li, se pou l konprann.’ Matye 24:15. Epi deklarasyon ki fè konnen Revelasyon an se yon mistè, yon liv yo pa dwe konprann, se menm tit liv la ki demanti l: ‘Revelasyon Jezikri a, ke Bondye te ba li, pou l montre sèvitè li yo bagay ki dwe rive talè konsa.... Benediksyon pou sila a ki li a, ak pou sila yo ki tande pawòl pwofesi sa a, epi ki kenbe bagay ki ekri ladan l yo; paske tan an pre.’ Revelasyon 1:1–3.”
“Men sa pwofèt la di: ‘Benediksyon pou moun ki li a’—genyen ki pa vle li; benediksyon an pa pou yo. ‘E pou moun ki tande yo’—genyen tou ki refize tande anyen konsènan pwofesi yo; benediksyon an pa pou gwoup sa a. ‘E ki kenbe bagay ki ekri ladan l yo’—anpil refize pran oserye avètisman ak enstriksyon ki nan Revelasyon an. Okenn nan yo pa ka reklame benediksyon ki te pwomèt la. Tout moun ki pase sijè pwofesi a nan rizib, epi ki meprize senbòl yo bay isit la avèk tout solanite, tout moun ki refize refòme lavi yo, epi prepare yo pou vini Pitit lòm nan, pap resevwa benediksyon.”
“Lè nou konsidere temwayaj Enspirasyon an, ki jan lèzòm ta ka oze anseye ke Revelasyon an se yon mistè, ki depase kapasite konpreyansyon imen? Se yon mistè ki revele, yon liv ki louvri. Etid Revelasyon an dirije lespri a sou pwofesi Danyèl yo, e toulède prezante enstriksyon ki gen pi gwo enpòtans, Bondye bay lèzòm, konsènan evènman ki gen pou rive nan fen istwa mond sa a.” The Great Controversy, 340.
“Etid Revelasyon an dirije lespri a sou pwofesi Danyèl yo.” Kèk moun wè pwofesi sèlman anndan liv Danyèl la. Men Danyèl prezante de liy verite, e verite ki reprezante pwofesi li yo se dènye sis chapit liv li a. Premye sis chapit yo prezante pwofesi ilistre, ki, an jeneral, toujou pa rekonèt. Anvan nou konsidere premye sis chapit Danyèl yo, nou pral eksplike poukisa, an reyalite, gen sèlman de pwofesi ki reprezante nan dènye sis chapit Danyèl yo. Sè White montre de pwofesi yo lè li fè referans ak de gwo rivyè Chinéya yo. Lè nou aksepte senbolis li prezante a, nou jwenn kle a pou nou wè de, e sèlman de pwofesi, nan dènye sis chapit Danyèl yo.
“Limyè Danyèl te resevwa nan men Bondye a te bay espesyalman pou dènye jou sa yo. Vizyon li te wè bò rivyè Ulayi a ak Hiddèkèl la, gwo rivyè Chinea yo, yo kounye a an pwosesis akonplisman, e tout evènman yo te predi yo pral rive byento.” Testimonies to Ministers, 112.
Vizyon chapit wit la te bay bò larivyè Oulai.
Nan twazyèm ane rèy wa Belchaza, yon vizyon parèt devan mwen, wi devan mwen menm Danyèl, apre sa ki te parèt devan mwen anvan an. Mwen te wè nan yon vizyon; epi, pandan m t ap gade, sa rive m te nan Chouchan, nan palè a, ki nan pwovens Elam; mwen te wè nan vizyon an, e mwen te bò larivyè Oulayi. Danyèl 8:1, 2.
Lè nou te pran paragraf la nan *Temwayaj pou Sèvitè yo*, kote Sè White te fè referans ak “Ulai ak Hiddekel” epi li te rele yo “gran rivyè Chinea yo,” nou t ap analize paragraf sa a ki soti nan youn nan kòmantè ki pi enpòtan sou etid liv Danyèl ak Revelasyon nan ekriti Sè White yo. Nan pasaj la li deklare: “Gen bezwen pou yon etid pi sere toujou sou pawòl Bondye a; espesyalman, Danyèl ak Revelasyon ta dwe resevwa yon atansyon tankou pa janm anvan nan istwa travay nou an.”
Si nous étudions attentivement les deux premiers versets que nous venons de citer du chapitre huit de Daniel, ils fournissent deux témoignages internes d’un fait souvent négligé. Daniel dit : « la troisième année du » règne de Belshatsar, « une vision m’apparut ». Puis il ajoute : « après celle qui m’était apparue au commencement ». Ce verset peut être compris de deux manières, et chacune conduit à la même conclusion.
Zanj Gabriyèl la se te sila a ki te pote limyè pwofetik bay Danyèl, menm jan li te fè sa avèk tout pwofèt yo, paske li te ranplase Satan kòm potè limyè selès la. Sa vle di ke chak règ pwofetik ki twouve nan Ekriti yo te dirije pa Gabriyèl. Kit Danyèl te konprann sa oswa non, nan vèsè premye chapit uit la, non sèlman li idantifye yon obsèvasyon pwofetik enpòtan, men li bay tou de temwen sou obsèvasyon pwofetik enpòtan sa a nan vèsè a. Sa Danyèl te ekri nan vèsè premye a, se ke li te resevwa yon vizyon anvan vizyon li te resevwa bò larivyè Oulayi a. Vizyon bò larivyè Oulayi a te vini nan twazyèm ane Belchaza. Vizyon ki te vini anvan vizyon bò larivyè Oulayi a te vini nan premye ane Belchaza.
Nan premye ane Bèlchaza, wa Babilòn nan, Danyèl te fè yon rèv ak vizyon nan tèt li pandan li te kouche sou kabann li; apre sa, li ekri rèv la, epi li rakonte esans bagay sa yo. Danyèl 7:1.
Nan premye vèsè chapit uit la, Danyèl ap fè konnen li menm tou li te resevwa yon vizyon nan premye ane Belchaza a, paske li di: “apre sa ki te parèt devan mwen an premye.” Èske vizyon Ulayi a te parèt apre vizyon premye ane Belchaza a, oswa èske vizyon an te parèt apre premye nan de vizyon paralèl yo? Nenpòt nan de repons yo kòrèk. Vizyon bò larivyè Ulayi a se menm vizyon ak vizyon chapit sèt la. Gabriyèl ap sèvi ak prensip pwofetik “repete epi elaji,” epi, an menm tan, règ ki di se sou temwayaj de moun yon bagay tabli. Toude vizyon yo pale sou wayòm pwofesi biblik yo.
Vizyon chapit sèt la dekri wayòm sa yo kòm bèt sovaj k ap dechire, konsa li mete aksan sou yo epi li prezante yo nan kontèks pouvwa sivil yo. Vizyon chapit uit la dekri menm wayòm sa yo avèk senbòl ki soti nan sèvis tanp Bondye a, byenke chak nan senbòl sèvis tanp lan yo fè espre defòme, pou reprezante yon adorasyon kontrefè. Danyèl uit dekri menm wayòm yo ak vizyon chapit sèt la, men li mete wayòm yo nan kontèks relijye yo.
Vizyon Oulaï a nan Danyèl chapit uit la repete epi elaji vizyon chapit sèt la. Chapit sèt la idantifye aspè sivil wayòm yo nan pwofesi biblik la, epi chapit uit la idantifye aspè relijye wayòm yo nan pwofesi biblik la. Lè sa a rekonèt, li vin posib pou konprann ke chapit sèt ak uit yo se menm vizyon an. Se nan chapit nèf Gabriel vini pou bay eksplikasyon sou eleman tan an nan vizyon chapit uit la. Se poutèt sa, vizyon Oulaï a reprezante chapit sèt, uit ak nèf nan liv Danyèl la. Apre sa, rivyè Iddèkèl la prezante nan chapit dis la.
Nan twazyèm ane Siriyis, wa Pès la, yon bagay te revele bay Danyèl, li menm yo te rele Beltchaza; e bagay la te verite, men tan ki te fikse a te long; epi li te konprann bagay la, e li te gen entèlijans sou vizyon an. Nan jou sa yo, mwen menm Danyèl, mwen te nan dèy pandan twa semèn antye. Mwen pa t manje pen ki te bon gou, ni vyann ni diven pa t antre nan bouch mwen, ni mwen pa t penyen tèt mwen ditou, jouk twa semèn antye yo te rive bout. E sou vennkatriyèm jou premye mwa a, pandan mwen te bò gwo rivyè a, ki se Idèkèl. Danyèl 10:1–4.
Vizyon larivyè Lefrat Hiddekel la prezante istwa pwofetik wa nò a. Li kòmanse ak dezagregasyon wayòm Aleksann Legran an, li idantifye montay ak desant istwa ki vin apre a kote, alafen, sèl de advèsè ki rete apre dezintegrasyon ansyen wayòm Aleksann Legran an se yon wa sid literal kont yon wa nò literal. Finalman, li rive nan istwa papote a, ki lè sa a vin wa nò espirityèl la, ki, nan fen chapit onz la, rive nan fen li; Mikayèl leve kanpe epi tan pwobasyon limanite a fèmen. Rezime senp la se ke vizyon larivyè Lefrat Ulai a se vizyon entèn tanp Bondye a ak lame li a, epi larivyè Lefrat Hiddekel la se vizyon ekstèn ènmi Bondye a ak pèp Li a pandan menm istwa a. Sa ap itilize menm prensip ki parèt nan sèt legliz ak sèt sele nan Revelasyon an.
“Anpil minis pa fè okenn efò pou esplike Revelasyon. Yo rele li yon liv ki pa itil pou etidye. Yo konsidere li kòm yon liv sele, paske li gen anrejistreman figi ak senbòl. Men, menm non yo ba li a, ‘Revelasyon,’ se yon demanti sipozisyon sa a. Revelasyon se yon liv sele, men li se tou yon liv ouvri. Li rapòte evènman mèvèy ki gen pou fèt nan dènye jou istwa tè sa a. Ansèyman liv sa a klè e detèmine, yo pa mistik ni enkonpreyansib. Nan li, se menm liy pwofesi a yo reprann tankou nan Danyèl. Gen kèk pwofesi Bondye repete, konsa Li montre yo dwe bay yo enpòtans. Seyè a pa repete bagay ki pa gen gwo konsekans.” Manuscript Releases, volume 8, 413.
Menm istwa entèn ak ekstèn yo ki reprezante nan liv Danyèl la, yo reprann yo nan liv Revelasyon an. Apa limyè pwofetik ki sòti nan de vizyon sa yo, genyen tou yon konfimasyon metòd entèpretasyon biblik William Miller te adopte a, epi apre sa, Future for America te adopte li tou. Lè yo konsidere sa kòrèkteman, liv Danyèl la, menm jan ak liv Revelasyon an, se vrè min lò absoli pou konfime prensip entèpretasyon pwofetik Bib la idantifye anndan tèt pa li.
Ulai a, kòm tèm entèn lan, ak Hiddekel la, kòm tèm ekstèn lan, reprezante tou de pwofesi ki te dwe sele louvri nan “tan lafen an.” Ulai a te sele louvri nan “tan lafen an” an 1798, epi Hiddekel la te sele louvri nan “tan lafen an” an 1989, lè, jan sa dekri nan Danyèl onz, vèsè karant, peyi ki t ap reprezante ansyen Inyon Sovyetik la te disparèt anba aksyon papote a ak Etazini yo.
Lè yo rekonèt reyalite sa yo, lè sa a yo ka rekonèt tou ke de vizyon yo se an reyalite yon sèl vizyon, menm jan ak istwa pwofetik sèt legliz yo ak sèt sele yo ki reprezante menm istwa pwofetik la. Konsa, de vizyon yo vin tounen mwayen Senyè a te itilize nan mouvman pase premye zanj lan, epi sa Senyè a pral itilize nan mouvman aktyèl ak nan lavni twazyèm zanj lan, pou pwodui yon pwosesis eprèv jan sa tabli nan Danyèl chapit douz, vèsè nèf ak dis.
Epi li di: Ale fè wout ou, Danyèl; paske pawòl yo fèmen e sele jouk tan lafen an. Anpil pral pirifye, yo pral vin blan, epi yo pral pase anba eprèv; men mechan yo pral aji avèk mechanste; e okenn nan mechan yo p ap konprann; men saj yo va konprann. Danyèl 12:9, 10.
Kòm yon egzanp sou ouvèti Hiddekel la an 1989, konsidere sa enspirasyon an te di.
“Nan Revelasyon an, tout liv Bib la rankontre ansanm epi yo fini. Men konpleman liv Danyèl la. Youn se yon pwofesi; lòt la se yon revelasyon. Liv ki te sele a se pa Revelasyon an, men pati sa a nan pwofesi Danyèl la ki gen rapò ak dènye jou yo. Zanj lan te bay lòd la: ‘Men ou menm, O Danyèl, fèmen pawòl yo, epi sele liv la, jouk nan tan lafen an.’ Danyèl 12:4.” Acts of the Apostles, 585.
Tou de Ulai a ak Hiddekel gen rapò ak dènye jou yo, men Advantis la sèlman te dispoze rekonèt ke 1798 te “tan lafen” Danyèl la, lè liv li a te dwe ouvri. Men, pati nan pwofesi a “ki gen rapò ak dènye jou yo” pi egzakteman se sis dènye vèsè nan Danyèl chapit onz la, paske vèsè sa yo fini ak Mikal ki leve kanpe lè tan gras limanite a fèmen.
Vizyon jijman an, jan yo idantifye l nan Daniel chapit sèt, uit ak nèf, te sele jouk nan “tan lafen an” an 1798. Limyè a (ke vizyon Ulai a, ki te dezsele, te pwodui) se te anons ouvèti jijman ankèt la, pa fèmti jijman an. Limyè ki te dezsele avèk vizyon Hiddekel la idantifye fèmti jijman ankèt la, epi se li menm tou pasaj nan Daniel ki gen ladan l “pòsyon pwofesi a ki gen rapò ak dènye jou yo.”
Deboucheman an 1798 te anonse ouvèti jijman ankèt la. Deboucheman an 1989 te anonse fen jijman ankèt la ki t ap pwoche trè pre. Siyati Alfa ak Omega a fasil pou wè nan liv Danyèl la, men sèlman si ou konnen sa li ye, epi ou dispoze chèche li.
Lè tan gras la fini nan Danyèl chapit onz, vèsè karannsenk, siyati Alfa ak Omega a anrejistre. Kòmansman liv Danyèl la montre egzakteman kote li fini. Li kòmanse avèk yon lagè literal ant Babilòn literal ak Izrayèl literal, epi Babilòn literal genyen viktwa a.
Nan twazyèm ane rèy Jojakim, wa Jida a, Nebikadneza, wa Babilòn nan, vini Jerizalèm e li sènen l. Epi Seyè a lage Jojakim, wa Jida a, nan men li, ansanm ak yon pati nan veso kay Bondye a; li pote yo nan peyi Chinea, nan kay bondye pa li a; e li mete veso yo nan kay trezò bondye pa li a. Danyèl 1:1, 2.
Nan Danyèl chapit onz, vèsè karannsenk, yon lagè espirityèl ant Babilòn espirityèl, ki senbolize pa “wa nò a”, ak Izrayèl espirityèl, ki reprezante pa “mòn sen gloriye a”, rive nan bout li, epi Izrayèl espirityèl genyen viktwa sou Babilòn espirityèl.
Epi l ap plante tant palè li yo ant de lanmè yo sou mòn sen gloriye a; men l ap rive nan fen li, e p ap gen pèsonn pou ede l. E nan tan sa a, Mikaèl ap leve kanpe, gran prens lan ki kanpe pou pitit pèp ou a; e pral gen yon tan detrès, jan pa t janm genyen depi lè te gen yon nasyon jouk rive nan menm tan sa a; e nan tan sa a, pèp ou a va delivre, chak moun yo jwenn ki ekri nan liv la. Danyèl 11:45; 12:1.
Liv Danyèl ak Revelasyon yo se yon sèl liv:
“Liv Danyèl ak Liv Revelasyon an se youn. Youn se yon pwofesi, lòt la se yon revelasyon; youn se yon liv sele, lòt la se yon liv ouvè. Jan te tande mistè loraj yo te pwononse, men yo te kòmande l pou l pa ekri yo.” The Seventh-day Adventist Bible Commentary, volume 7, 971.
De liv sa yo, ki se yon sèl liv, se chèf-dèv enstriksyon pwofetik zanj Gabriyèl la. Mwen ekri sa a avèk tout konsyans mwen ke sa Gabriyèl te delivre bay Danyèl ak Jan te soti nan Jezi, ki te resevwa li nan men Papa a. Pwen mwen se pa pou m leve Gabriyèl anlè, men pou m leve revelasyon pwofon prèv ki nan toude liv yo, sou fason Alfa ak Omega a te tabli règ pwofetik pou entèpretasyon biblik ki te dwe reprezante anndan de liv sa yo, si nou dispoze wè.
Kite m fè nou sonje ke, nan pwen sa a, objektif ak entansyon pa m se pa pou prezante yon entèpretasyon de de pwofesi rivyè Oulai ak Idèkèl yo. Objektif ak entansyon pa m se pou trete pwofesi ki nan sis premye chapit liv Danyèl la. Mwen senpleman ap tabli yon agiman pou lefèt ke liv Danyèl ak Revelasyon yo se, petèt, liv ki pi pwofondman konstwi nan Pawòl Bondye a. Yo prezante mesaj pwofetik la, pandan y ap idantifye karaktè Bondye tou, pandan y ap idantifye menm règ ki nesesè pou itilize si yon moun ta vle konnen pwofesi yo, epi tou konnen Sila a ki te pwoklame pwofesi yo.
Yon lòt egzanp sou pwofondè liv yo se fason Danyèl prezante “sèt tan” yo nan Levitik vennsis. Pwofesi “sèt tan” yo te ye e li toujou gen pou l ye “wòch ofans” pou pèp Bondye a, ni nan Izrayèl ansyen an, ni nan mouvman milerit premye zanj lan, ni tou nan mouvman twazyèm zanj lan k ap dewoule kounye a ak sa ki gen pou vini an. Yon “wòch ofans”, dapre definisyon ki pi senp la, se yon bagay ou pa wè, menm lè li klèman la. Se poutèt sa, yon fwa ou rekonèt “sèt tan” yo nan liv Danyèl la, ou wè li klèman la; men ou wè tou li kache pou sila yo ki chwazi pa wè.
Kache yon bagay pandan li rete parèt aklè nan gramè a se yon akonplisman pwofon; se yon bagay ki pa t ap ka entegre nan okenn woman mistè imen. Se yon chèf-dèv, paske li la, klè devan je tout moun ki pa vle bite, men li enposib pou moun ki chwazi bite yo wè li. Se sa yo rele, pou nou pale konsa, “kache an plen je”. Li reyalize pa yon konbinezon limanite ak Divinite.
Mwen fè deklarasyon sa a, paske mwen swete fè nou sonje, nan pwen sa a, ke gen yon ansèyman katolik anndan Advantis la, omwen depi piblikasyon Questions on Doctrine an 1957, e ki leve tèt mechan pa li tou andedan mouvman verite prezan sa a, Future for America. Lide a se ke Kris, nan enkarnasyon an, pa t pran chè li te eritye nan men Mari. Natirèlman, moun ki soutni ansèyman sa a pa eksprime li konsa, men se sa yo anseye kanmenm. Mwen rele sa yon ansèyman katolik, paske premis ke chè Kris la te osi pir ke chè Adan an anvan li te peche, se menm lojik satanik Legliz katolik la itilize nan ansèyman yo sou sa yo rele “immaculate conception.” E si ou pa abitye ak ansèyman payen sou “immaculate conception” nan, li anseye ke chè Kris la te fèt pa yon aksyon sipènatirèl, menm jan nati enferyè Adan an te ye anvan li menm ak Èv te peche; oswa, jan yo pretann li, Kris te gen nati Adan an anvan tonbe a, yon nati san peche. Li anseye ke Mari menm te resevwa yon fason mirakulezman nati chè ki pa t tonbe Adan te genyen anvan li te peche, pou l te ka yon veso pafè pou Sentespri a enkane tibebe Jezi a nan chè pafè pa li.
Natirèlman, moun nan Advantis ki soutni egzakteman menm konklizyon konsènan chè Jezi a, pa lonje dwèt sou okenn mirak ki gen rapò ak Mari, men yo tòde pasaj Sè White ak Bib la pou anseye menm konsèp Katolik sa a. Poukisa mwen fèk fè yon digresyon epi m vire do bay diskisyon sou liv Danyèl la? M ap reponn sa.
Estrikti ak konsepsyon mirakilez Danyèl ak Revelasyon an te reyalize pa yon konbinezon limanite ak Divinite. Jezi se Pawòl Bondye a, e Bib la se Pawòl Bondye a. Nati diven ak nati imen Jezi yo reprezante nèt ale nan Bib la. Pawòl ki ladan l yo se pawòl diven, e yo genyen pouvwa kreyatif pou transfòme kè ak lespri. Pawòl sa yo se menm pouvwa ki te fè tout bagay vin egziste. Men, mesye Bondye te chwazi pou sèvi kòm enstriman Li nan ekri Bib la, yo tout te pechè. Pati imen nan ekwasyon an reprezante pa lèzòm tonbe yo. Bib la se yon konbinezon imen ak diven, e pwofèt yo te pechè, menm jan ak tout pitit Adan. Kris pa t janm peche ni nan panse, ni nan pawòl, ni nan aksyon. Men, Li te pran chè Mari a apre kat mil ane dejenere. Si an reyalite Li te pran nati chè pi ba Adan te genyen anvan Adan te peche, sa ta mande pou chak otè biblik te san peche tou.
“Cachette à la vue de tous” des “sept temps” dans le livre de Daniel s’est accomplie, non seulement par les paroles que Daniel a consignées, mais aussi par l’entremise des êtres humains déchus qui ont traduit la Bible du roi Jacques. Des êtres humains déchus ont touché deux fois au livre de Daniel, et ce qui a été accompli serait impossible à réaliser pour quelque être humain que ce soit sans la surveillance providentielle divine de Dieu.
Nan pwochen atik nou an, nou pral kòmanse montre kijan Divinite ak limanite te kache “sèt tan” Levitik vennsis la devan je tout moun nan liv Danyèl la; paske Bondye te konnen davans, e menm te fè plan an konsa, pou sa tounen “wòch bite” pou tès la, ni pou moun ki te nan mouvman premye zanj lan, ni tou pou moun ki te nan mouvman twazyèm zanj lan.
“Limyè Danyèl te resevwa nan men Bondye a te bay espesyalman pou dènye jou sa yo. Vizyon li te wè bò rivyè Oulay la ak Iddèkèl la, gran rivyè Chinea yo, kounye a ap antre nan akonplisman yo, e tout evènman yo te anonse davans yo pral rive byento.” Testimonies to Ministers, 112.