“adaŋa ma Peter onyuto ne owoko lobo me ayim pa ngat ma ye.” En aye gin ma Kristo kene oyebo ni obedo “kwena ma pe tum.” “Adaŋa” meno onyuto kit ma Kristo tye iye abicel. Me acel, Kristo en gin acel i iye lok me historí pa porofeto. Nyonyo ma nyuto tim me historí pa porofeto, bene nyuto Kristo. Kube ma en tye kwede ki timgi nyuto ler pa nyonyo me porofeto, dok miyo tyen lok ma mego ni Siita White owaco kare mapol ni myero wa gwok nyonyo mago, pien nyonyo mago nyuto Yesu Kristo. Nyonyo ma onyuto cing me temo i kare pa Kristo ne obedo batija me en, dok ne olengo ki tim mukene i liny me loko ma ler, ma kigwoko ki turun pa cing me Lakwena ma Lubanga.
I yo cing me tyen lok me bolo pa Moses, Lwanga olor piny dok obedo i dye lum ma pe otwang, alama me Jami-Lwanga me rwate kacel ki gin ma en ocweyo. I yo cing me tyen lok i agiki me mwaka piero abiro, Mikael olor piny me miyo Kurusi tek me mede anyim ki cik me acel, dok i kare acel Daniel olokke bedo cal pa Kristo. I yo cing me tyen lok pa Kristo, Cwiny Maleng olor piny i kit lapwony me goyo cal me akor me go, me yweyo Wod pa Lwanga mafuta, alama me jami me Lwanga me rwate kacel ki dano. I yo me Millerite, malaika ma olor piny i Agwata 11, 1840 pe obedo “dano mo mapol meno,” ento Yesu Kristo kene, ma olor piny ki buk matin ma onego camiwe, dok En aye buk matin meno. Kanyo En onyuto ni rwate pa jami me Lwanga ki dano kibedo kwo i yo me camo kede mato ringo ki rem pa Mugati me Polo.
Akwan me lela pe tye me kwek pien tye kicwako ki bedo pa Kristo. Wecik pa Lok pa Katonda ma nyutu gin ma gibino time i anyim, en Yesu Kristo, pien en aye “Lok.” Ka wecik meno gutye ka gityeko cobo i akwan me lela, gin ma gutime nyutu cobo pa Lok ki, ci Lok ne en Ada. En aye Lok ma keto i wang wecik, ci en aye Lok ma tyeko cobo ka gin ma kiciko obino, omiyo i acakki ki i agiki en Yesu Kristo, pien en aye Alfa ki Omega. Pi meno, ka Petero olwongo ni Yesu en Kristo ki Wod pa Katonda ma kwo, obedo ka anyutu cing me yo ma obedo Yesu Kristo ki cing me yo ma oo i cobo ne ma rwom atir i nino me agiki. September 11, 2001 obedo cobo ma rwom atir pa Kristo.
Kwang kene me kwero timbilo pa porofita ma obedo i nino 11 me dwe 9, 2001, en kwero Kristo, Wod pa Katonda ma kwo. Adwogi man, ma Petero owaco, obedo “kakibe pa ye pa joma ayera,” kadi i nino 11 me dwe 9, 2001 Kristo otero lwakne me nino me agiki dok cen i “yore mukwongo” pa Yeremia, ma kelo kit ma kimine “kakibe” pa tye me porok pa malaika me acel ki me adek. Petero otye ka kwayo joma mia acel ki angwen adek ki angwen, ma kiketo cing pa nyeko i kare ma malaika angwen tye ka gengo yamo angwen. Kare me nyeko en kare me porofita ma kimiyo adokke, ma cako i nino 11 me dwe 9, 2001 dok tum i cik pa Lapal pa Ceng ma tye ka bino oyot. Yesu niningo tyen lok i agiki pa gin mo kun ywaco ki cako pa gin acel.
I kare me cing me tekenyo, malaika me Kwan me Atyenino apar wiye aboro odwogo piny, calo Ngingo Maleng ocako kare me batija, ki malaika meno “pe obedo dano matidi kato Yesu Kristo,” pien malaika ma odwogo piny me mecoo lobo ki ducu me laro dware i tarih pa jo Miller “pe obedo dano matidi kato Yesu Kristo.” I kare me cik me Ceng Nyasaye me Ceng Abic me tye ka bino cok, “pe obedo dano matidi kato Yesu Kristo,” odwogo piny dok, ka tye ka nyuto kwena me aryo i kwena aryo me Kwan me Atyenino apar wiye aboro, ka tye ka lwongo rom pa dyere mukene me aa ki Babilon. I dyere me tung me kare me cing me tekenyo, malaika acel odwogo piny, calo malaika me aryo odwogo piny i dwe me Abril 19, 1844, i cwer me acel me pwod pa jo Miller.
I tung bino pa lapiir ma aryo ki bino pa lapiir ma adek i ceng 22 me dwe October, 1844, ki cwalo lapiir mapol me medo teko pa lapiir ma aryo ka kwena me 'Midnight Cry' obino. Ka cwalo lok pi kit ma otime i kare pa Millerite ka lapiir magi obino, Sister White mi wa ngec ni jo ma pe gicako kwena magi gikengi Kirisito i cal keken calo ki kit ma Yahudi gikengi Kirisito i cal.
Aneno ni calo kaka Yahudi gi okweyo Yesu i cane, bene kanisa ma i nying keken gi okweyo lok magi i cane; kacel ki mano, pe gi tye ki ngec me yot me donyo i kabedo ma maleng loyo weng, ci pe gi twero nongo ber ki lamo ma Yesu timo kuno i tunggi. Early Writings, 261.
Kwena ma ginyutu ki malaika, ka kijwero, giketo cal me kigoyo Kristo i wi musalaba; pien en aye dul kwede kwena eni, kede oromo pa gin i gin ma otime con. I July 18, 2020, “pe ngat mo mukene, ento Yesu Kristo keken,” obito piny, ma oketo nying poye cwiny me acel kede cako cawa me kuro. Joge me kare agiki pa en, ma kigiko gi i yore—lagon ma otho ma oyoto pa gin—myero giyabore kun gwinyo dwon keken ma twero dwogo joo i ngican.
Adier adier, awaco botu ni, cawa obino, kede kombedi obedo, ka jo ma otho gibi winyo dwon pa Wod Lubanga; kede gin ma gibi winyo gibedo ki ngima. Pien calo Won tye ki ngima i iye keken; kamano bende omee Wod me bedo ki ngima i iye keken; kede omee bot en twero me timo hukumu bende, pien en Wod dano. Pe ibaro ikom man; pien cawa obino, ma gin weng ma tye i kabur gibi winyo dwon mere, kadong gibino aa woko; gin ma otimo maber, i nwoyo cako ngima; kede gin ma otimo marac, i nwoyo cako hukumu. Yohana 5:25-29.
I dwe July me 2023, dwon pa En olwongo lagwac ma ojuko ma otho i kwo, ki Alfa ki Omega ci odwogo cako pa cawa me cimo, pien July 2023 obedo kare me agiki pa cawa me cimo. Jo pa En ci gilonge dok dwogo i yore macon pa Jeremiah, i bot kit ma ocako gi kwede me histori pa Millerite. Lok ma tuke pa cako gi agiki pa jo Millerite ne gin lok me acel ki lok me agiki pa histori pa Millerite, ma obedo “seven times” me Leviticus chapta 26.
I dwe July me 2023, jo pa Lubanga me cawa agiki gi dok oketogi cik me kwanyo buk matin en ki gicamo ne. Ka gicamo buk matin en, dong gitemogi me neno ka gibiro rwako ngec pa Pire Tek ma adek i Revelation rwom 9 (ngec pa tung anyim) ki ngec pa Daniel rwom 11 (ngec pa tung lyec). Tic me temo kelo gi bot reko 13 dok i 15 me Daniel rwom 11, ma obedo Lweny pa Panium, ma obedo Caesarea Philippi, ki ma obedo ngec pa Midnight Cry, kama dul aryo ma gicweyo dwone ginyutore; dul acel, "ma gitimo ber, i dwoko kwo; ki gin ma gitimo marac, i dwoko kwo me kwero."
Tye tye dwon adek i kare me cingo pwod me lukwi mia acel ki ang’wen adek gi ang’wen, dok gi weng obedo dwon me “ngat mo ma pe tek loyo Yesu Kristo kene.” Dwoni me acel me Yabunyo 18 otoyo i kare ma ot madit-madit me boma me New York kicwako piny ki loko acel ma oa bot Lubanga. Dwoni me aryo en dwon me Mikael, malaika madit, ma lwongo jo ma oto aa ki ii lyelogi. Dwoni me adek en dwoni me aryo me Yabunyo pot buk 18 ma lwongo romo Mukene aa ki Babilon i cawa me “yele piny maduong’” me Yabunyo pot buk 11. Tum me rwom maber loyo me wyebo me Petero i Caesarea Philippi otimme ka Kristo telo jo me nino me agiki i “but porofecy me Daniel ma rwate ki nino me agiki.”
Panium ma i cik apar adek dok i apar abic i kom apar acel pa Buk Daniel, en “but” pa lapor pa Daniel ma kigubo, ma nyutu lok me “Midnight Cry”. Panium en “Exeter camp meeting” i dwe August me 1844; en histori ma otyeko piny i kare me aryo pa Donald Trump, ci en lok me lapor ma cimo cim pa Lubanga i anyim wi pa 144,000. Cik ma wa tye ka kwano kombedi gin lobo maler tutwal.
Adiera ma Pita oserwaco obedo tung pa yie pa ngat ma tye ki yie. En aye ma Kiristo kene osero waco ni obedo kwo ma pe giko. Ento bedo ki ngec man pe obedo kit me yaro kene. Pe ki ngec onyo ber pa kene ne otyeko nyutone bot Peter. Dano pe twero, ki kene keken, me oko ngec pa Lubanga. “En pire malo calo polo; ngo ma itwero timo? pire piny loyo hel; dong ngo ma itwero ngeno?” Yobu 11:8. Keken Roho ma miyo wa bedo nyithindo romo nyutuwa gin mapire piny pa Lubanga, ma “wang pe oneno, wi pe owinyo, ki pe odoo i cwinya pa dano.” “Lubanga otyeko nyutu wa gin-go ki Roho pa En; pien Roho oyubu jami weng, ee, gin mapire piny pa Lubanga.” 1 Korint 2:9, 10. “Sekret pa Rwot tye kwede gin ma lworone;” ki gin ni Pita oŋeyo duong pa Kiristo obedo ribi ni en otyeko “opwonyone ki Lubanga.” Psaumo 25:14; Joni 6:45. Aa, adier, “Ogwede in, Simon Bar-yona; pien ring ki remo pe en ma otyeko nyutone bot in.”
“Yesu odong wok ka owaco ni, ‘Ami bene ni in itye Petero, dok iwi lwal man abibedo kanyara kwo abedo Kanisa na; dok dyer pa gehena pe gibiro loyo en.’ Dano Petero tyer ni kidi,—kidi ma tye kawot awot. Petero pe obedo lwal ma iwiye kanisa kicako iye. Dyer pa gehena dong ginywalo loyo iye ka en okwero Ruoth ne ki kwena ki swearing. Kanisa kiketo iye Kacel ma dyer pa gehena pe nyalo loyo.” The Desire of Ages, 413
Ngec ma Kirisito ne tye ka cobo bot jolwor pa En i Caesarea Philippi, ne obedo ki kombedi obedo ngec me 'Midnight Cry'; kede kiketo iye i kom lweny me cwinya ma tye i tung ki Lubanga pa Grik ma nyinge Pan—paco pa lamo pa En gityeko yaro ni 'the gates of hell'—kede 'horns' aryo ma ogweyo lapa pa 'earth beast'. Maccabees ne gin jo pa Lubanga ma ogweyo lapa, ma giyaro ni gin jogwoko pa kanisa pa Lubanga, i kare ma gitye ka lwenyo ki lamo pa Grik. Giyaro peka gi ni gin ladit pa lamo kede ladit pa cing. Gin tye calo lamo pa Protestant ma ogweyo lapa pa kanisa magi ma opoto woko, ma, kacel gi cing pa United States, kombedi gityeko cweyo cal me 'beast' kede gitye ka lwenyo ki lamo pa 'globalist' me 'woke-ism' kede 'Mother Earth'. 'horns' ma ogweyo lapa gipwonya i lwenygi ki jami me lamo kede me cing pa 'globalism', kede i kare acel acel 'horn' me Protestant ma ada tye ka yweyo ki kwanyo woko kom ma agiki pa 'foolish virgins', pi anyim me kimalo calo 'ensign' i 'great earthquake' pa 'Sunday law' ma obino cokcok.
Akwa me lok pa buku me Daniel ma kwako nino me agiki, ma dok bene tye Objwelo pa Yesu Kristo, kede ma en kwena me Koko me dyewor atino, ki lworo woko ki Labongo me dogola pa Yuda i Caesarea Philippi, ma en Panium. Ki lworo woko i dye lweny ma tye ikin leb-pa-kwede me lyel ma aa i kiru ma pe tye agiki kede tung me Republicanism ma ocako cwero lyel eno i mwaka 2015, kede me kwero tung ma adwong pa Protestantism ma kombedi tye ka cweyo kica dok ma onongo tye ka ceng rwot calo lulweny ma tye ki teko.
Ada mar acel ma Petero onyuto kelo nyut-cim pa September 11, 2001, dok bene ni Kristo en Wod pa Lubanga ma kwo. Ada me gin ma kitye ka nyutu kun Yesu bedo Wod pa Lubanga, en ada me temo calo ber adii ma pyera me ni Yesu bedi Mesia onyo pe obedo ada me temo i nino pa Petero. Yubo ni Yesu en Wod pa Lubanga nyutu gin ducu ma kiwelo piny i kom ngo ma Wod obedo. Pe nyutu keken ni En obedo Wod pa Lubanga, ento bene ni En obedo wod pa dano. En ada me kwanyo pa Lubanga i iye dano, ma en tic pire tek adii ma kitimo i kare me keto alama pa lakwena mia acel gi angwen apar gi angwen. Ada me “kwanyo,” en ada i agiki ma kiketo calone ki ada pa “Sabato” i acakki.
Nino dwe 22, 1844 ocimo tye alamalaika me adek. Ka malaika obino, adwogi me ada ma kiketo pire i kare ma ada onywalwanyo iye, Layon pa dogola pa Yuda aye oyabone; ci adwogi meno do twero me temo odong piny ma ada meno oyabore iye. I nino dwe 22, 1844, adwogi ma rwate ki tic pa Kristo, ma obino anyimanyim bot hekalu ma en oyubo i mwaka angewen me acel ki abicel acel ki abicel ki acel abicel abicel pa 1798 wa i 1844, oyabore. Tic pa Kristo me yero, cik pa Katonda, rwotne calo Lakwena Madit, gin me alama pa lee, dok kany me kwayo alama pa jo mia acel ki dyerwen adek ki angwen, weng oyabore. Nyal ma omiyogi bot Nyare White pe ki adwogi meno, nitie ada acel ma Alfa ki Omega onyuto i ler me pataki.
An onongo atye ki lworo madwong ka an oneno cik me angwen tye i tung atir pa cik apar, ki cing me lela ma marwate ma ogamo oko iye. Lanjel owaco ni: “En keken i cik apar ma nyutu Lubanga matye ngol ma ocweyo polo ki piny kede gin weng ma tye iye. Ka gungu pa piny okete, gungu pa Sabat bene okete.” Testimonies, volume 1, 75.
Kare me keto kidinyo pa 144,000 obino, ento myero okuk pi kobo me 1863. I dwe 11 me September, 2001, ticit me keto kidinyo ocako, ka Kiristo, ma ki nyutu calo Malaika ma lamal me Buk me Kwong’o, dyel 18, obu piny ki buk ma kigeny i lwete, ma jo pa Lubanga me nino agiki myero gicam. Alfa ki Omega pol kare nyuto agiki ki acaki; kamano, i nino me agiki, nitie adiera mukene ma kiketo i ler ma patic, ci en ne kiconye pire keken ki adiera me Sabat ma kikelo i ler i kare ma acel ma Kiristo otemo keto kidinyo pa 144,000.
Cawa obino ni Danyel myero ocung i kabedo pa ne ma kiketo pire keken. Cawa obino ni lero ma kimiyo ne myero obed ka woto i piny macalo pe otime con. Ka jo ma Rwot otimo tutwal botgi gibwoto i lero, ngec pa gi ikom Kristo ki lok pa lanabi ma ikom En bimedo mabor tutwal ka gi piyo bot agiki pa gin ma otime i piny man.
Gin ma bedo i rwom ki Lubanga woto i ler pa Ceng pa Ber-bedo. Pe gicao nying pa Ladwogo-gi ki yiko yotgi i wang Lubanga. Ler pa polo oreng botgi. Gi tye ki wel ma pe ki kato i wang Lubanga, pien gi obedo acel ki Kiristo. Botgi, Lok pa Lubanga obedo maler tutwal ki ngam maber. Gi neno wel madwong pa en. Adieri kiyabo botgi. Doktrin pa bedo pa Lubanga i kit dano ocwinyone ki ler ma pwec. Gi neno ni Lok pa Lubanga obedo lageng ma oyabo misteri weng kede oyubu peko weng. Gin ma pe gicwako ler ki woto i ler pe gibitwero ngeyo misteri pa ber-bedo, ento gin ma pe gicoyo i mako lacic ki lubo Yesu gibineno ler i ler pa Lubanga. Manuscript Releases, number 21, 406, 407.
Pwony me cwalo ni Lubanga odonyo i piny ka dano aye adwogi ni Lubanga ka orwatte ki dano pe otimo gric, dok cik me jonyo mapud gubedo i nyutu meno i nino me agiki aye Sabato.
Kadi bene an amiyo gi Sabat na, me obed alama i tung an ki gi, mondo gi ngeyo ni an Rwot ma amiyo gi obed maler. Ezekiel 20:12.
Ji alufu mia acel ki ang’wen ang’wen ki wiye romo rwate me wang acel; kede tic me rwato no nyutu kare manok atii me agiki me tic me rwato, ka ma okato buti peko me Ceng Nino Aleng, ka ma anywali rwato no. I kare manok meno, Rwot me polo oyubore kacel ki dano, pi naka.
Itimo ngo, owete, i tic madit me bedo matyar? Jogi ma tye kacel ki piny tye gicako kit pa piny kede tye gibedo matyar pi alama pa dic. Jogi ma pe gicwako geno i piregi keken, ma gicweyo piregi piny i wang Lubanga, kede giyiko cwinyegi maleng kun girwako ada, magin tye gicako kit pa polo kede tye gibedo matyar pi cic pa Lubanga i cogo wigi. Ka cik ociyo woko kede ka cic kigoyo, kitgi obedo odong maleng ki pe ki bal pi kare weng.
Kombedi obedo cawa me bedo atir. Pe gubiketo kite me Lubanga i pala me wi pa lacoo onyo dako ma pe maleng. Pe gubiketo kite me Lubanga i pala me wi pa lacoo onyo dako ma tye ki mito madit, ma mero piny. Pe gubiketo kite me Lubanga i pala me wi pa lacoo onyo dako ma tye ki leb me bur onyo ki cwiny ma rany. Gin weng ma gumako kite me Lubanga myero obed pe ki bal i anyim Lubanga—jo ma romo i Polo. Wut anyim, owadwa ki nyaminwa. An atwero keken acoc macek ikom gin man i cawa man, aluongo mamegi keken i mit pa bedo atir. Rwenyu Buk pa Lubanga kunu keken, eka ungeni bedo matut pa lworo me cawa matye kombedi. Testimonies, dul 5, pot 216.
Lok ma otito anyim romo nyutu ni lacim kiketo iye i cik me Sande, ento pe kamano. Nyako White tye atir ni cik me Sande obedo kare me bal madit; kede boti, opwonya maber ni kit pa ngat kityeko onen i kare me bal, ento pe kiyubu kacel i kare me bal. Lacim kiketo iye i cik me Sande i yoo ni con obedo me neno, pien jo ma con ki tye ki lacim gibeyo gi malo calo lawi me nyutu. Lacim kiketo iye i cawa manok, matwal mapud pe kijuko cawa me tem; ci pi jo ma giciko Sabato, cawa me tem kijuko i cik me Sande. Tic me keto lacim ocako i ceng 11 me September 2001, ci i kare con pe ngat mo otyeko nongo lacim pa Lubanga, pien, calo ma kiyaro i cawa ma odugu ki ceng 22 me October 1844, i acel myero obed kare me temo.
I yore weng me nwoyo-loko, ka cal pa Lubanga obino i piny me miyo teko i lok ma rido ne ogol i kare pa agiki, yoo me temo cako. Ka Mikael obino i piny me miyo teko bot Cyrus me wot anyim ki cik ma acel, ci Yahudi kitemo ka gi myero weko gang ma gi otyeko bedo iye pi mwaka 70 ma otyeko otime woko, ci gidok i paco ma ocwil me yubo odoko. Ka Roho Maleng obino i piny i baptiyero pa Kristo, Yahudi kitemo i kom Mesiya. Ka malaika ma tek me Revelation apar obino i piny i August 11, 1840, kinde meno kitemo ka gi myero nyamo buk matidi, ki gin weng ma buk matidi nyuto.
Yore me tem ocako i August 11, 1840, ma opango gungu aryo pa jo malamo; gungu ma giluwo Lamb gidonyo kwede i Most Holy Place, ki gin jo ma kigeno ni gibed i tung’ pa 144,000. Tem ma agiki pi kinde meno, ma pe gikalo i yore me tem, ocako ki bino pa leyo ma omalo mapol ikom “seven times” me Leviticus 26. I kare me 1856 nyaka 1863, kwena me Laodicea oketo rita me kare ma agiki i kare ma ocake ki bino pa malaika adek i October 22, 1844. Kare meno kityero gi verses 13 nyaka 15 me Daniel chapter 11.
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.
'I acaki ne obedo Lok, kede Lok ne obedo ki Lubanga, kede Lok ne en Lubanga. En keken ne obedo i acaki ki Lubanga. Gin weng ne kicweyo ki en; labongo en, pe kicweyo gin mo mo ma kicweyo. I iye ne obedo ngima; kede ngima ne obedo lero pa dano. Kede lero ocale i mudho; kede mudho pe otyeko loyo en.' 'Kede Lok odoko ringo, kede odak i tung wa, (kede wan oneno dwong pa en, dwong calo pa Wod ma keken pa Ladit,) opong ki ngwono ki adieri' (John 1:1-5, 14).
Kapita man nyutu maber kit ki lwak pa tic pa Kristo. Macalo ngat ma ngeyo maber lok ma tye ka waco, Yohana miyo teko weng i bot Kristo, kede waco ikom ladit pa en ki kit pa rwot pa en. En yweyo lanyut pa adwogi ma wel pa Lubanga, calo ler ma aa ki i ceng. En nyutu Kristo calo mediata ma keken i tung Lubanga ki dano weng.
Tito me obedo pa Krisito i ringo pa dano obedo gin ma pe itye ki ngec, ‘gin ma kikano ki kare mapol ki i yubu mapol’ (Kolosi 1:26). En gin ma pe itye ki ngec ma madwong kede ma bor me kit maleng. ‘Lok obedo ringo, ocito i tung wa’ (Yohana 1:14). Krisito oketo i wi iye kit pa dano, kit ma piny ki i kom kit pa polo pa en. Pe tye gin mo ma nyutu maber tim me cwinyore piny pa Lubanga calo man. En ‘ohero lobo nining, dok omiyo Wod pa en ma acel keken’ (Yohana 3:16). Yohana oyubu kit ma lamal man i kit ma macok atir, pi dano weng romo mako lok ma kiketo iye, ka gubedo ki ngec.
Kristo pe onongo orwenyo ni okawo kit dano; ento adada onongo okawo ne. Adada onongo obedo ki kit dano. ‘Macalo ni lutino tye kacako ringo ki rem, en keken bene ocako gi’ (Hebrews 2:14). En onongo obedo Wod Mary; en onongo obedo aa i dul David kaka i kit dano. Kimiyo ngec ni en dano, en aye Dano Kristo Yesu. ‘Dano man,’ Paulo ocoyo ni, ‘onongo kicano ni tye ki rwom madwong loyo Musa, pien ngat ma oyubo ot tye ki yaro madwong loyo ot’ (Hebrews 3:3).
Ento, ka Lok pa Lubanga waco pi kit dano pa Kiristo, ikare ma en obedo i piny man, bene bende owaco maber tutwal ikom bedo ne con. Lok obedo calo kit pa Lubanga, ka bene calo Wod pa Lubanga ma pe otyeko, i rwom acel ki Ladit ne. Ki con con ma pe otyeko, en obedo Lami kica, en ma i iye dano weng me piny, jo-Yahudi kede jo ma pe jo-Yahudi, ka gicako en, gubedo gi ogwede. ‘Lok ne tye ki Lubanga, kede Lok ne obedo Lubanga’ (Yohana 1:1). Mapwod pe giyube dano onyo malaika, Lok ne tye ki Lubanga, kede ne obedo Lubanga.
Piny otimere ki En, ‘kede labongo En, pe tye gin mo ma otimere’ (Yohana 1:3). Ka Kristo otime gin weng, en tye i anyim gin weng. Lok ma kiwaco ikom man obedo makwongo atir, ni pe myero ngat mo obedo ki par ma pe atir. Kristo ne obedo Lubanga kikome, kacel ki i kit ma lamal loyo weng. En tye ki Lubanga cokki i cawa weng; En Lubanga ma loyo weng, omugga pi kare weng.
Rwot Yesu Kiristo, Wod pa Lubanga ma ki kit pa Lubanga, obedo con ki kare ma pe giko; en ngat ma okiro keken, ento rom acel ki Laco. En kica ma loyo weng pa polo. En Rwot pa jogi me polo ma ki ngec, ka pak ki yeyi pa malaika oywako ne calo twero pa en. Man pe obedo kwalo pa Lubanga. ‘Rwot omako an i acaki pa yore pa en,’ en owaco, ‘mapat ki tic pa en ma con. Oketo an ki kare ma pe giko, ki acaki, mapat piny obedo. Ka pe onongo tye i bor, ogolo an woko; ka pe onongo tye ka me pi ma opong ki pi. Mapat got obedone, mapat dogot matino, ogolo an woko; ka pod pe ocweyo piny, onyo pur, onyo tung madit pa pobo me piny. Ka ogero polo, an onongo tye kany; ka oketo rek me rund i wi bor’ (Proverbs 8:22-27).
Tye can ki duŋruok i gin adier ni, kapok keto tung lobo, Kirisito obedo acel ki Wuoro. Man obedo can ma ocake i kabedo ma otum, me miyo obedo ler maler ki duŋruok pa Lubanga ma oaa ki acaki. Gin adier man, iye keken tye ki mung ma pe giko, nyutu ki yubu adier mapat matye ki mung, kacel ki gin adier mapat ma i kare mukene pe romo yubu, kun dong ocung i can ma pe itwero donyo iye, ki pe itwero cwako ngec iye.