Tem ma agiki pi kare me jo Millerite, ma pe giloyo yore me tem, ocako i mwaka 1856, ki bino pa can ma omedo i kom ‘kare abicel aryo’ i Levitiko 26. I mwaka 1856 dok i 1863, lok pa Laodicea oketo cal i kare ma agiki i kare ma ocako ki bino pa malaika ma adek i ceng 22 me October, 1844. Kare meno otito ki nyig coc 13 dok 15 i chapta 11 pa Daniel.
Kare me cawa meno ki nyutu pe keken ki lok magi, ento bende ki kit ma obedo con ma otimo tyeko lok magi, kede bende ki lami pa kabedo me piny pa Panium, ma bikwongo kede “Caesarea Philippi.” Krisito odonyo i Caesarea Philippi ki bedo ceke, mapud obino ngol; kendo ngol nyutu cik me Sande, ma kitamo i apar abicel. I October 22, 1844 Leun me dul me Yuda onyutu pwonye me Sabat i kit ma tutwal. I agiki me temo meno, En okelo medo me ngec ikom “kare abiro”; kendo “kare abiro” me Levitiko 26 obedo pwonye me Sabat. En obedo cik me Sabat pa piny me yweyo tic, ma rwate atir ki cik me Sabat pa dano me yweyo tic. Lok me poro me cawa me 2520 higa, kede me 2300 higa, gigi aryo ogiko i October 22, 1844.
Kare ma agikki me tic me temo, ki mwaka 1856 i mwaka 1863, obedo nyuto maloyo pa Sabato, ma pe oneko i lyel me aleng acel i cako me tic me kwano cing me lak me agiki ki me temo. Historia ma kitwero i tye i tim me tuk pa wang tic apar wiye acel me Daniel apar acel, tic me tomo kare ma lak pa Katonda iketo i wang me pe kwanyo pi naka kuom me ngeye acel ki angwen wiye aryo. I historia meno, yadi aryo pa Ezekiel gicwako kacel. Cwako kacel pa yadi aryo meno tye nyuto me rwate pa Lubanga ki dano, kadi dok pwony ma lengo i lyel me aleng acel i historia meno en pwony me cwiny me Kristo cako bedo dano.
Pi lok man, ka Petero onyuto Kristo i Kaesarea Filipi ni en Wod pa Lubanga, ne en tye ka yubu ni Kristo, macalo Wod pa Lubanga, ne konyo kit mere aryo: bedo Wod pa Lubanga ma en pa Lubanga kikome, ma ocwalo pire dwan dano, ka i tic meno ne odoko Wod pa dano.
“Ka jo mucel onongo tye ka yenyone oboro ma otitino pi Kristo, gibino kwede i but acel ki Lubanga, dok gipwonyere i kom En ma onongo odoko malo i polo me tyeko tic ma en ocako i lobo. Gitye ka ngeyo adwogi ni i En onongo bedo ngec ma dano mo keken pe romo niang, ka pe kony ki teko pa Lubanga. Onongo mito kony pa En ma rwodi, lanebi, ki jo atir obedo gitye ka loko ngec me En ceng. Giwoto i adwok ma tye ki halo ka gin cako kwan dok kwan odoco pwonyny oboro ma oyubo kit pa En ki ticci. Ka dong gin onongo giniang oboro! ka dong gin onongo gicwer matek i gamo ada mapol ma otitino pi Kristo! Ka gineno En i kare me onego cinge piny, ka en owoto calo dano i kin jo, pe gin onongo giniang tung i kom bedo-dano pa En, kit me nature pa En aryo. Wanggi onongo oting, pi meno pe gin onongo gineno bota me Lubanga i kom bedo-dano. Ento ka dong gicwinyogi okwanyo terang ki Cwalo Maleng, man gin onongo gimito tutwal neno En doki, ki keto gin kengi i yoo tyen cinge!” The Desire of Ages, 507.
Nino 22, 1844 ooce too mwaka 1863 kelo cawa me kany me lak me mia acel ki aryo abicel ki angwen alufu. Cawa man ocakke ki keto Sabato i anyim calo adwong me ada ma pire tek i kin ada mapol ma kiket i wang i kare me kany. Cawa man bene ocakke dwogo me trumbeta me abiro, ma nyutu kare ma me tye ni atera me Mungu otyeko.
Ento i cawa me dwon pa malaika me abic aryo, ka obedo cako ogolo dwon, myero myeo pa Lubanga obed otyeko, macalo kaka osewaco bot laticne, jonabi. Revelation 10:7.
Malayika me abiro kede me adek, pien me agwoko cing tye ka otimme i kare me historia ka lweny pa Islam tye ka tic. Kadi bed ni Adibentisim pa ba Millerite dong obedo me cing i kare ma olubo October 22, 1844, Islam ma gityeko kweyo i August 11, 1840, pe onongo olokke me bedo ki twero.
Ka Jo Adventist, inge pi kweko cwiny madit i 1844, onongo gimako yiegi matek ka gikwongo woto kacel i timo pa Lubanga ma oyabo, kinongo kwena pa Malaika adek, ki i teko pa Ro Maleng giyubu ne bot piny weng, onongo gineno konyo pa Lubanga; Rwot onongo otimo matek kwede temo gi; tic onongo otyeko; ki Khristo onongo obino con me kawo jogi i pyemgi. Ento i kare me kweyo yie ki pe ngec ma orwenyo kweko cwiny, jo ma geno obino mapol onongo giweyo yiegi. Kamano, tic onongo gigeno, kacel piny onongo otye i nino. Ka Jo Adventist weng onongo gibedo kacel i cik pa Lubanga ki yie pa Yesu, rek wa onongo obed mapat tutwal! Evangelism, 695.
I dwe 22 Okotoba 1844, trumpele me abiro acel ocako dwongo, dok trumpele me Yubili en bene ocako dwongo.
Kacel, in ibicoyo pi in sabati me higa 7, higa 7 idwoko ki higa 7; kare me sabati me higa ma 7 obibedo pi in higa 49. Eka in ibitute bunde me Yubili i nino me 10 me dwe me 7; i Nino me Kwero ubimiyo bunde otut i piny wunu weng. Kacel, ubikwero higa me 50, kacel ubicwalo dwon me kweyo i piny weng bot joma obedo iye weng: obi bedo Yubili bot wunu; ubidwogo dano keken i lobo pa ne, kacel ubidwogo dano keken i ot pa ne. Levitiko 25:8-10.
Ka kare me cako me kwanyo akaka me lukumi mia acel ki apar angwen, tye kacel ki turumpeta ma nyutu ni lweny ma Islam ocobo ochopo, dok tye turumpeta ma lando yur pi jo ma bene obedo lutic me grasia marac. Turumpeta acel nyutu historia me woko, dok mukene nyutu yub me iye me jo me covenant me nino me agiki. Tic pa luticgi ogik ka dano kwergi otwero rwate ki Bunyale Pire pi wiec mukene. Ka ilubo wang acel ki wang mukene, turumpeta aryo eni gin Turumpeta acel, pien turumpeta me Yubili kinyuto keken i Nino me Kwayo Culu, dok Nino me Kwayo Culu cako ka turumpeta me abiro me cwiny marac me adek owuto. Pwony ma onyuto turumpeta aryo eni i movimento me Millerite obedo terang me Sabato. Terang ma nyutu Turumpeta aryo eni i nino magi me agiki obedo pwony me Wiyole Dano pa Kristo. Ka ilubo wang acel ki wang mukene, Sabato ki pwony me Wiyole Dano pa Kristo gin pwony acel.
Waco yie pa Petero onyuto Mesiya, ki bende onyuto Wod pa Lubanga. Mesiya en Wod pa Lubanga. Mesiya en Lacweyo ma Sabiti tiyo calo rwate pa en.
Paulo pe onongo oneno Kristo ka en onongo otye i piny. Nono onongo owinyo ikom en ki tic pa en, ento pe onongo oyie ni Mesiya ma kigamo, en ma ocweyo lobo weng, lamiyo jami maber weng, bi onen i piny macalo dano keken. Pire tek ki i Kwo pa Paulo, 256.
Sabato nyuto Lacwec, kede Lacwec onongo obedo Kristo ma Petero onyuto. Wod pa Katonda, ma Petero onyuto, en en ma ocul kede ringruok pa dano me bedo Wod pa Dano. Wod pa Katonda nyutu rwom me bedo dano pa Kristo.
Kristo okelo laco ki dako twero me loyo. Obin i piny man i kit pa ngat, me bedo laco i tung dano. Oketo i wi ne peko ki bal pa kit pa ngat, me temo ki roto. I kit pa ngat ne, obedo rwate ki kit pa Lubanga. I keto iye i ringo pa ngat ne, onwongo i kit manyen nying “Wod Lubanga.” Lacar pa Lubanga owaco bot Mariya ni, “Twero pa Lubanga ma Malo Loyo obicemo i wi in; pien bene, gin maler ma bonywol ki in biconye nying ‘Wod Lubanga’” (Luka 1:35). Kun obedo Wod pa ngat, otyeko bedo Wod Lubanga i kit manyen. Kamano, otye i piny wa—Wod Lubanga, ento ki nywolne obedo rwate kwede kwo pa dano. Selected Messages, buk 1, 226.
I Caesarea Filippi, poko me aryo ma Peter opoko onwongo nyutu jo 144,000, ma ngeyo ni Yesu en Kiristo, Wod Lubanga, kede cik me Sabat ma kinyutu i 1844, kede cik me bedo i rwate pa dano ma kiyero i cawa me agiki. Ler pa adwogi man ma me aryo oyabe i cako kede i tyeko me kare me keto cing, calo kit ma gin mukato me keto cing onwongo nyutu ki i October 22, 1844 dok obino i 1863, kede gin mukato me dwon aryo pa lapi apar aboro me Buk me Rweny.
I wang acel pa Millerite me tic pa kany, kacel ki wang profeti pa kany i Revelation apar wiye abiro, tye ka pwoc acel i agiki me kare, kama gurupu acel nyutu calo nyako maraco me lamp, calo onongo obedo bute ki mwaka 1856 wa i 1863, ci gurupu mukene onyutu calo nyako maraber me lamp ki cawa pa July 2023 nyaka i cik pa Sunday ma tye ka bino moro cok. Kare me agiki pa pwoc man tye ka dok timo acakki pa kare meno. Malayika acel kene ma olor piny i September 11, 2001 obino calo Michael me lwongo jo ma oto dok i kwo i 2023, mogo i kwo me wiec, ci mogo i to me wiec. Ka Obino, Okwedo lwakne dok cen i piny me buny. Mogo gengo wot i yo macon, mogo wot i yo macon. Mogo winyo dwoni pa turumbeta, mogo gengo winyone.
Ma Ladit owaco ni: Un bed i yoo, ki inen, ki penjo pi yoo macon—ange tye yoo maber—ki wot iye, ki ubino nongo kuc pi cwinya wunu. Ento gin owaco ni, “Pe wabino wot iye.” Bene an aketo luyote i tung wunu, waco ni, “Winji dwon apila.” Ento gin owaco ni, “Pe wabino winji.” Yeremia 6:16, 17.
Lok adwogi ma tye ka trumbeta ma luuk blows, tye aryo. En aye trumbeta me abir me Islam, kede trumbeta me Jubilee me warruok. En aye lok me rwate pa Obwom me Lubaale ki dano, ma timore ki tajwiny me lwongo cing i ring, kede ma rwako kit pa karek ma otetere pi lak me Lubaale, ma en aye Sabato. Lok, tic, kede kit me jami ma tye ka rwate ki kare me agiki me lak man ma ocako i July 2023, mwak apari aryo inge 2001, kimiyo cal i Daniel ot chapter apar wiye acel, weri apar ki adek wa i wiye apar ki abic, kede ki lim pa Kristo i Caesarea Philippi i Matthew ot chapter apar ki abic.
I lok me pwonyo pa nyiri apar, nyiri weng onino i cawa me kuro. Yesu owaco bot jopwonye ne ni Lazarus onino.
Gin man en owaco; ci bang’o owaco botgi ni, “Osiep wa Lazarus nindo; ento an abino mondo agol ne ki nindo.” Ci latici pa iye owaco ni, “Rwot, ka onindo, obedo maber.” Ento Yesu ne owaco pi tho pa iye; to gi ne giparo ni ne owaco pi bedo kun nindo. Ci Yesu owaco botgi maler kare ni, “Lazarus otho.” Yohana 11:10-14.
I agiki me ceng 21, Daniel oneno neno, ci otye i nino mapek.
Ento an Daniel keken ne aneno lamal; pien dano ma ne obedo ki an pe gineno lamal; ento lworo madit obuyo gi, omiyo giloro me gobo pire kene. Omiyo ne atye keken, ki aneno lamal man madit, ki twero mo pe ocake i an; pien ber pa an orwoko i peko i an, ki twero mo pe ocake i an. Ento ne awinyo dwon pa lokne; ka ne awinyo dwon pa lokne, kon ne abedo i nindo matek i wi an, ki wi an tero bot piny. Daniel 10:7-9.
Jo ma jwoko adwogi aryo i Buk me Kwero kapita apar acel gi otho i yo pi ceng adek ki abicel, ki cogo pa otho pa Ezekiel ne obedo i dogola. I July 18, 2020 kare me bedo ka anyim me tho me cwiny ki nino oketo i wi viijin me yub pa malak ma adek. Higa adek lacen, ocako yo me loyo nino ki yubo jo pa Lubanga me ceng agiki, me gitii calo bendera ne ki lwak ma tek tutwal. Malak ma oboro piny i July 18, 2020 okweyo cing pa adwogi acel, calo kit ma malak timo kare keken ka gibero piny.
Gin atir ma oyabo en aye tuk pa kare me kuro ki keco-cwiny me acel. Kon jo pa Lubanga me kare me agiki gi ocwere piny; ki ka yore me yabo wanggi obino i gin ma otime con, myero gi ngeno ki cwalo ni gi ocwere con, ki ni gitye i kare me kuro. Kon ki ocwalo malaika mapol, onyo lok mapol, me medo rwom pa lok pa kare me kuro.
I cokcok pa agiki pa lok pa malak aryo, aneno leca madit ma obino ki i polo, ma ocweyo i wi jo pa Lubanga. Gwang pa leca man nen ler calo cing. Kacce, awinyo dwogi pa jomalak giyabo, ‘Nen, Lawota obino; wuturu woko me mede ki En!’
Man obedo kwac me otum, ma obedo me miyo teko i lok pa malaika me aryo. Malaika kigolo gi ki polo me yiki jo maleng pa Lubanga ma cwinygi obur, ki me kete gi pi tic madwong ma tye anyimgi. Jo ma twero gi ki ngec loyo pe gin obedo gin ma nongo lok man con. Malaika kigolo gi bot jo ma yot i cwiny, ma bedo gi dwoko cwiny bot Lubanga, kiconye gi me yubi kwac ni, ‘Di, Laco me nyom bino; wuot woko umuke bot En!’ Jo ma kimiyo gi kwac man gi luwo mede, ki i teko pa Roho Maleng gicoyo lok man ki dwon madwong, gi yiki owotia ma cwinygi obur. Tic man pe onongo obedo i loyo ki ngec pa ngat, ento i teko pa Lubanga; ki jo maleng pa En ma winyo kwac man pe gi twero me juko ne. Jo ma cwinygi maleng loyo gin ma nongo lok man con, ento jo ma con onongo gin ladit me tic gi obedo ma ocako lacen me nongo ne, ki me konyo yubi kwac ni, ‘Di, Laco me nyom bino; wuot woko umuke bot En!’
I but piny weng, matic omiyo i lok pa malaika ma aryo, kacel ki kweyo ne omol cwinya pa alufu mapol. Ocingo ki kabedo madit i kabedo madit, kede ki gweng i gweng, nyaka jo Lubanga ma tye kagamo gipuk weng. I kanisa mapol, pe gimi twero me waco lok ne, kacel ki lwak madwong pa jo ma gitye ki testimoni ma tye ngima gi weko kanisa magi ma opoto. Tic madwong otyeko kitimo ki kweyo me otum me ceng. Lok ne obedo me yaro cwiny, omiyo jo ma tye ki yie giyeny experiensi ma tye ngima pi gi keken. Gin onongo ngene ni pe gubed geno ikin gin acel ki acel. Early Writings, 238.
Abino okwok anyim me “Midnight Cry” i karacel me laporwot nyutu cawa ma otoka aryo me nyamirerwa omiyero anyutu ka gin tye ki mafuta onyo pe. Luwic tye ki mafuta, lupew pe tye kwede. Karacel man obedo kit ma otimere ki tic pa Samuel Snow i lok me jonywako pa Millerite, kede i tic eno, okwok ma Snow opoyo obedo ka ocak olworere, kit ma kiyubo i nyig cocce i kitabu me jonywako pa Millerite me kare eno. Ka dong otyeko oo i dog gang me rwom me Exeter, ma obedo aa ka nino 12 me August nyaka 17, 1844, kare mo bene kinyutu kwede, ma i agiki otelo bot jo ma ni tye i rwom eno wek ogol woko i rwom eno kede wek opoyo okwok eno.
Tye “kare acel” ma i iye ma kwena me “Ywak me Otum” dong ocokore weng maber; ki i kare eno, kaka “poto” waco, “loro me kare me temo” olore bot nyako apar ma pe ocako ki laco. “‘Kare acel’ meno onongo bene i con tye ‘kare’ mo ma i iye kwena tye ka yeko.” Ki dwe me July, 2023, kwena me “Ywak me Otum” tye ka yeko; ki pe calo “otuk me Millerite,” kwena dong ocwal i piny weng anyim “loro me kare me temo.” Ka “loro me kare me temo” olore i agiki me kube me Exeter, dong kwena ocwal i “but abut pa piny weng,” ki “kimiyo lamec i kom kwena pa lamedo me aryo, kede ywak eno oyeko cwiny pa jo mapol. Owoto ki bot kabedo madwong bot kabedo madwong, kede ki bot gweng bot gweng, nyo jo pa Lubanga ma tye ka kuro ocane weng keken.”
I kit ma kombedi i gin matime wa, lok ma cako waco i lwak i Dwe July 2023, kombedi dong tye i piny 120 i lobo weng, ki gin acoya ma nyutu yubo pa lok me Midnight Cry, tye i leb mapol loyo 60, ki gin acoya gin romo ki kwano onyo winyo.
Ngec me nyuto pa Yesu Kristo, ma Lubanga omii ne, me anyuto bot laticene gin ma myero e cawa manok obino otime; ci ocwalo malaika ne me anyuto bot latic ne Yohana. En ma ocoyo lok pa Lubanga, kede lanyutu pa Yesu Kristo, kacel ki gin weng ma oneno. Opong kica en ma kwano, kede gin ma winyo lok pa poropheti man, kede gu gwoko gin ma kicoyo iye; pien cawa dong tye i cing. Revelation 1:1-3.
Tic me yaro ler pa ngec man i gi coc otyeko i dwe abicel macok coki ki dano aryo.
Ka gin ma twero konyo pe gicweyo i ngec pa lapok-tic megi, pe gibengeyo tic pa Lubanga ka kiwinyo yabi pa lacar ma adek ma ki dwon madwong. Ka ler ocake wot me miyo piny obedo ler, pe gubed bino i kony pa Rwot; ento gibed mito nyono tic pa En me rwate kwede yie megi ma wic matidi. Wek an awaco ni Rwot bityeko timo i tic man me agiki i kit ma omapire tek pe obedo calo yore ma gin otime kwede, kede i yo ma pe rwate kwede pango pa dano mo keken. Bibedo tye jo mo i tung wa ma kibed kare weng mito loyo tic pa Lubanga, me miyo cik kata diro mene ma bitimo, ka tic tye ka wot anyim i tungo pa lacar ma rwate kacel ki lacar ma adek i lamal ma bimii bot piny weng. Lubanga bityeko tic kwede yore ki kit me tic ma kibineno ni En tye ka teto tungo i cing pa En keken. Latici gubongo ki kit me yot ma En bityeko tic kwede me kelo piny ki tyeko tic pa En me kwec. Testimonies to Ministers, 300.
Leona pa dul Juda kombedi okelo jo pa kare me agiki bot Daniel 11:13-15, ka yabo gin matime ma kiloro ki gin matime me 200 BC dok i 63 BC, kacel ki Matayo dul 16, kacel ki gin matime pa lim pa Kiristo i Caesarea Filipi. Poroc, kacel ki gin matime me tyeko gi, gicokke ki but me buk pa Daniel ma kigiko nyaka kare me agiki. Buk pa Daniel ki pa Yab obedo buk acel; ento i kare me agiki, piny manok mapwod pe kigiko kare me tem, giko pa Yab pa Yesu Kiristo kigiweyo, kacel ki Yab en tye ki but me Daniel ma rwate ki kare me agiki. Kare tye i tung lacen pi giko pa Exeter Camp Meeting.
En owaco bot an, “Pe i gudo lok me poropesi me buk man; pien kare tye macek. En ma pe atir, pud obed pe atir; en ma lup, pud obed lup; en ma atir, pud obed atir; en ma maleng, pud obed maleng.” Revelation 22:10, 11.
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.
کژاک، آن روزها میآیند، میگوید خداوند یهوه، که در زمین قحطی خواهم فرستاد؛ نه قحطیِ نان و نه تشنگیِ آب، بلکه قحطیِ شنیدنِ کلامهای خداوند. و ایشان از دریا تا دریا سرگردان خواهند شد، و از شمال تا به شرق، اینسو و آنسو خواهند دوید تا کلام خداوند را بجویند، اما آن را نخواهند یافت. در آن روز، دوشیزگانِ زیبا و جوانان از تشنگی بیحال خواهند شد. آنان که به گناهِ سامره سوگند میخورند و میگویند: ای دان، خدای تو زنده است؛ و: طریقِ بئرشبع زنده است؛ همانان فرو خواهند افتاد و دیگر هرگز برنخواهند خاست. عاموس 8:11–14.