Lweny me Panium obedo iye lweny me cwiny ada. Tic acel i kom cik me Cawa me Lamwo, prezedent me aboro, ma en angec me abicel acel ki prezedent me angwen ma otyeko cako ki i kare me Ronald Reagan i kare me agiki i mwaka 1989, ma bene en prezedent me Republican me agiki, kede ma en prezedent ma loto dit loyo, kede ma bene ociko weng ker me globalism, obiro telo Protestantism ma otyeko ngwec i lweny me kwanyo dini me Greek me Pan, ma en “woke-ism” me globalism. I butu me apari wiye acel ki apari wiye aryo, lok me ngec ma ocako ki Lweny me Ukraine i mwaka 2014 ogik i cik me Cawa me Lamwo i butu me apari wiye abicel acel. Butu me apari wiye abicel en Lweny me Panium, kede Lweny me Panium olo i Lweny me Actium, ma en Lweny me World me adek.
I kare me “yeny mayot”, ma obedo cik me Sabiti pa odiko me abicel ki acel, Islam me neno maratuc me adek otugo Cwa me Amerika, omiyo lwak owee, kede opwoddo balo pa gwok me lobo. Man aye Lweny me Panium ma oo angec me otugo meno. I kare me cik me Sabiti, kub‑acel pa dragon, lee kede lakwena me liku tye ka kiketo.
Ki cik ma kiyubu me cako kit pa Paapasi, ma peko ki Cik pa Lubanga, lobo wa bi yweyo woko kwede pire keken ki bedo atir. Ka Protestantism ogudo cing pa en i woko lac madwong me ngolo cing pa twero pa Roma, ka ogudo cing i woko goro mapiny me konyo cing ki Spiritualism, bene, i lwak pa kobo pa gin adek man, lobo wa obako woko pirinsipo weng pa Konsititueshon ne calo gamente me Protestant ki me Republika, ci obedo yeko yoo me yubu bwola ki boko cwiny pa Paapasi, eka watwero ngeno ni cawa obino pi tic ma lamal pa Setan, ki ni agiki dong obino macok. Testimonies, volume 5, 451.
I kare man, rwom me tho pa twero me Papa ocure maber opong, ki en olawo maber tutwal nyaka obino i agiki ne ka pe tye ngat mo me konyo ne. Ka Roma oloyo mokeno adek, en olawo, macalo kit ma ki nyutu kwede Roma ma pe yaro Nyasaye i Daniel 8:9, ki i 11:16–19. Ka Roma me Papa okwanyo woko lacok adek, en olawo maber tutwal pi mwaka alufu acel mia aryo pier abicel, macalo bene Roma ma pe yaro Nyasaye olawo maber tutwal pi mwaka mia adek pier abicel inyim ka oloyo Ijipt, mokeno adek, i lweny me Actium i 31 BC.
I yore me gonyo leb, “ium” ma kimedo i agiki me lok kicano me cweyo nying me gin ma nyutu kabedo, kit, onyo rup me gin. Kitito kwede mapol i yub me cweyo lok me tekinikal ki me sayensi, pire tek i kemistri ki bayoloji. Calo: “stadium” nyutu kabedo pi tic me atletiks onyo gin mapol mukene; “aquarium” nyutu kabedo ma kigwoko jami me bedo i pi onyo yot pi yaro; “gymnasium” nyutu kabedo pi yeko kom onyo keto tami me kom. I lok me sayensi, “ium” kimedo mapol me nyutu elementi me kemikal onyo kompaundi, pire tek ka elementi onyo kompaundi kityeko golo woko onyo kityeko nongo. Calo: “sodium” nyutu elementi me kemikal ma ki alama Na, “calcium” nyutu elementi me kemikal ma ki alama Ca.
Cakwe me Roma me jogi bedo ki lwak madit ma loyo weng otyeko i Lweny pa Actium, ci Lweny pa Panium oyabo dul bot lweny ma Actium nyutu, pien, “rek i kom rek,” Actium nyutu Cik me Sande i kare ma lwak pa Papa dok loyo lobo weng keken.
Actium obedo lweny i nam, ento Panium obedo lweny i lobo; kono kacel pa lweny aryo man nyuto lweny me piny weng ma omako lobo ki nam. Actium, lweny me nam ma ngec pa iye obedo madit loyo i mukato me con, bene nyuto lweny me piny weng; pien “pi ma ineno, kama nyako macoyo obedo bedo iye, gin jo, ki welo madwong, ki pinye, ki leb.” Panium nyuto lweny me loyo cwiny ma keti kacel ki lweny me politiki i kare me cik me Sande ma bino cok.
Lok "pan", ka keken macalo nying, tye ki tieno mapol malube ki kit ma itiyo kwede; ento i lok me tito pa Greek, Pan obedo jok pa latic me gwedo rombo, dul pa rombo, wer me gweng, ki otum. Pol kare gi goyo calone macalo gin ma obedo dano i but acel, diang i but acel. En tye lamal pi herone me wer ki kit pa piny.
"Macalo tic ma otum i agiki i tic madit me lar, Satani kene obiyikore bedo Kiristo. Dul pa Lubanga dong kure loyo ogamo ni gineno bino pa Jawar calo agiki pa geno pa gi. Kanyeni, jal me lar madit obimiyo nen calo ni Kiristo obino. I kop mapol me piny, Satani obiyaro kene i tung dano calo ngat ma opong ki lonyo, ma ler maber maloyo, ma rwate ki lok ma Yohana omiyo ikom Wod Lubanga i buk Revelation. Revelation 1:13-15." Lweny Madit, 624.
Pan en aye luba me gwoko, dok obi pora kene ka Luba ma adier. Poro pa Satana me Kristo cako i kare me cik pa Ca Nino Ceng, pien i “cik” wa “nyalo” dong “ngeyo ni kare oto me tice me ajwaka pa Satana ma cing, kadi ki ni agiki cok.”
Lok “pan” twero bene nyuto gang me lutu ma piny me iye yot ki wang madongo, ma kitiyo kwede me fryo, me beko, onyo me lutu mere. Lweny agiki obedo i kom Jerusalem me Roho, got maleng ma ki malo woko calo lanyut, ki got ma lur pa Lubanga mapat, ma gutye kombedi i Babulon, guwoto yot i iye. I cawa eno, piny weng bi bino i tung Jerusalem me Roho, ma kiyaro calo “kapu” (pan).
Peko pa lok pa Rwot me Icirailo, owaco Rwot, en aye ngat ma oryeko polo, kedo pingo me lobo, dok ocweyo cwiny dano i iye. Nen, abino timo Yerusalemu obedo kato me tet niro bot lwak ducu ma oringi kwede, ka gibino bedo i dye me lweny ma tye ka cako i Judah kede i Yerusalemu. Dok i nino eno abino timo Yerusalemu obedo okwalo ma dit ma pe romo kwalo bot lwak ducu: jo ducu ma gitemo kwalo en gibino ngolore potopoto, kadi bedi lwak ducu me lobo gokacok kany me lweny ka iwiye. Zechariah 12:1-3.
Jerusalem bene obedo sufuria, pien en aye sufuria ma i iye derama kitye ka timo. “Caldron” obedo sufuria me goyo kwon.
En owaco bot an ni, Wod dano, gin eni jo ma gicayo tim marac, ki gimi lami marac i pango man; jo ma giwaco ni, “Pe obino oyom; wan yubu od; pango man obedo acan madit, en aye wa ring’o.” Ento kono, wac pa porofeti i komgi; wac pa porofeti, i Wod dano. Roho pa Rwot otoo i an, ki owaco bot an ni, Waci; “Ma Rwot owaco ni: Ma uwaco, i ot pa Israel; pien an a ngene gine ma bino i paro i wi wun, gin ducu. Utyeko miyo jo ma kiketho bedo mapol i pango man, ki upongo yore pa en gi jo ma kiketho. Kono, ma Rwot Lubanga owaco ni: Jo ma kiketho mamegi ma uketo i cen pa en, gin e ring’o, ki pango man obedo acan madit; ento abi dwogo wunu woko ki i cen pa en. Uluworo okwer; ki an abi kelo okwer bot wunu, owaco Rwot Lubanga. Ki abi ceto wunu woko ki i cen pa en, ki abi miyi i lwak jo ma i piny mukene, ki abi atam bot wunu. Ubipoto ki okwer; abi atam wunu i tung me Israel; ki ubineno ni An aye Rwot. Pango man pe bibi bedo acan madit pa wunu, pe bibi bedo ring’o i cen pa en; ento abi atam wunu i tung me Israel. Ki ubineno ni An aye Rwot; pien pe uwoto i cikke na, onyo utiyo ki tam na, ento utimo calo kit jo ma pe gi Lubanga ma tye i tung wunu.” Ezekiel 11:2-12.
I Leb Engilis, ka ki medo “pan” i anyim me nyig coc, piro ne obedo “ma piny weng,” “gin weng,” onyo “i koko piny”. Poro ma: “panorama” tere ni neno mabor onyo neno ma opong weng pa kabedo acel, “pantheism” tere ni yie ni piny weng en Lubanga, ki “Pan-American” tere ni gin ma rwate ki piny weng me Amerika. Kumeno, “pan” nyutu lweny me piny weng.
Satan tye goyo paro pa dano i tung ki lapeny ma pe tye ki mite, pi pe gi neno maber ki patpat gin ma tye ki mite madit tutwal. Satan tye ki yubu me mako piny weng i rweny.
Piny ma gi waco ni me Kirisitiani bi bedo kabedo me tic ma madit ki ma cwero yore. Jo ma tye ki cing bi tero cik me lwenyo cwiny me dano, ki rwom kit me Papasi. Babilon bi miyo piny weng onywe waini me kec me bwat pa en. Piny weng keken bi donyo iye. Kwena ma kiyero, Buk 3, 392.
Lagec pa lok "act" ka tye i kit me nying obedo "ter ma ki coc maber me cik, onyo cik ma dul me yubu cik oketo."
Ka lobo wa obino weko woko yore me lwak ne me oket cik me Sande, Dul pa Protestant obino i tim man keto cing kacel ki telo pa Papa. Testimonies, volumu 5, pot 712.
Piny ma kikwayo ni Kristian obedo tiyata me tice madit, onyo ‘act’, ki piny weng (pan) bi rwate iye. Lok me ‘act’ bene twero nyutu but onyo cing me drama, film, onyo yubo mukene, ma keken kiketo ne ki rwom me gin matime onyo tice ma pire tek. Lok me ‘act’, ka ki tic kwede calo ‘verb’, nyutu timo tic ma pire tek onyo bedo i kit mo ma pire tek. Bene twero nyutu timo calo onyo tuko rolo, macalo ka itimo ‘act’ i drama onyo i film.
Piny obedo tiyata. Latic me tiyata, jo ma tye iye, tye ka yubu ticegi me timo i diraama madit ma agiki. Lubanga pe dong nen. I bot jo mapol me dano, pe tye rwate; ka keken ka gi rwato pire kene me pwoyo pango me cwinygi keken. Lubanga tye ka nen. Pango pa En ikom jo pa En ma giwero obi pwoyo. Piny pe kicwalo i lwete pa dano; ento Lubanga tye ka weko jami me ruk-ruok ki pe-kwec me bedo ki twero pi kare manok. Twero ma ki piny tye ka katic me kelo siin madit ma agiki i diraama,—Satan obino calo Kirisito, ki katic ki bwongo weng me pe-kica i bot jo ma gibedo ka rwat-pire-kene i dul me mwoc. Jogi ma gimiyo cwinygi i mito me rwato-pire-kene tye ka pwoyo pango pa ladok. Adwogi obi lubo lamone.
Golo cik dong odonyo macego i cing. Piny opong ki rukruok, ki luor madit obi i wi dano i cawa manok. Agiki tye macego tutwal. Wan ma wa ngene adiera myero wa yubu wa pi gin ma obi pobore i piny i cawa manok calo lapolo cwinya madit ma cwaho tutwal. Review and Herald, September 10, 1903.
Panium ki Actium nyututo lweny marac me wi lobo me adek. I lweny man, bi bedo ki nyut-nut me teko me polo macalo kit ma otitobbe ki Pan, jok pa ot me Girik. Lweny no bi kube ki twer me cako cik me Ceng Nino me Yec acel calo “tic.” Ki lweny no bene otiyo ngeyo calo “jam me agiki i yubo madit,” pien pe ento tic me cik me twero cik me Ceng Nino me Yec keken, ento bene en agiki me yubo me Injili i cawa magiko me kare me ayela me dano. Kumeno pud lweny kama Panium ki Actium twero rwate ki lok me joneno anyim, i olok me abicel i Daniel cuk abicel ki acel, jolweny pa Katonda me nino magiko bibedo dong ocako cokke, ki bendera gi, ma en alama me jolweny, ka dong oyikwongo malo. Tyen lok ma okelo anyim me “alama me jolweny” en bendera pa jolweny.
Act ki Pan gin Actium ki Panium, kede Laloc ma ber tutwal otyeko loyo jiografia, nyinge, ki kit ma gutime me lweny aryo, pien en aye kit ma gutime ma tye anyim woko pi cik me Sande ma pol bino. Lweny me Panium otime i 200 BC, ki lok apar abicel nyutu ni Rome oloyo Jerusalem i 63 BC.
I iye kit ma otime i cawa me agiki ma ki yaro kwede kare ma aa ki 200 BC dok i 63 BC, bityeko yub pa cal me lebi i United States, calo ma ki yaro kwede kit ma otime i 161 BC dok i 158 BC. Ma pud pe otyeko tice me agiki pa keto cal me lebi i United States, bityeko bedo gin acel ma ki yaro kwede terowoko me Modein i 167 BC. Terowoko eni ki yaro calo terowoko ikom dini pa Giriki ma kicege cing, ki terowoko bitero i alama me yo ma ki yaro kwede dwogo miyo mwono pa temple i 164 BC.
164 BC i Juda tye ka paro iye pien gin mar cing pa yoo maleng ma oromo nino adek abicel. Ci 164 BC, ma tye ka wyeko 161 BC, nyuto cing pa Satana ma otim maber pi jo Mungu ma owoko ki lwong. Cing man onyutere calo nino acel ma omiyo nino adek abicel, dok yoo pa nino acel acel man pe en ma omedo pi nino adek abicel ducuku. Cing man otye ka cako i kom but acel ma obedo pa abicel abiro, dok cing me kare man kicano iye i yore acel acel pa kwena ma peko me adyec ma obedo pa abicel abiro tye ka timore i kom tung me Republican ma owoko ki lwong kacel ki tung me Protestant ma owoko ki lwong.
Nyutu pa tim me lamal pa Satana me anyim me cik me Sande ma tye ka bino macokcok, tye i kube kwede jok me Girik ma nyinge Pan. Ka Trump kacel ki Protestantism ma otyeko gwen gicako lweny pa Panium kede gigenyo ne, bok pa Pandora bino yabo, kede pe bino bedo yore mo me loyo peko ma kibiyweyo i kare eno ikom dhano weng; pien, “Bworo madit tye ka bino ikom dhano. Giko tye macek tutwal. Wa ma ngeyo ada myero wa bedo ka yaro pi gin ma tye ka bino dogo matek ikom piny calo ket ma pe kigeno ma loyo jo weng.”
Jo apari gi artini adek ki angwen alufu en jo ma otyeko cing-gi ki teko me lwongo-ber pa Wangac me Mungu ma kimiyo ki yo me yubo cing pa Neno me Yesu Kricito. Neno meno tye ki rwom me adier mapatpat ma kiketo cing iye, dok en miyo pwony ma olwongo-ber pi nyuto ni Yesu en ngat ango. Ka Neno me Mungu, En Jami-Lok Maber me Akwala weng, ma oloyo dok olwongo dwan me leb pa dano weng, pien ki teko pa En aye ma obedo me cako leb mapatpat, ka En ochwolo peko me bal-bal i wi got pa Babel. En Ngat Maber me Kwan Namba, ma otyeko kano mung ma tye ka rwate ki namba ma kityeko keto i Neno pa En, dok ki i iye gin weng ma En olwongo. En Laloc me historia, pien historia en “Historia pa En.” En aye ma olwongo piny, dok En aye ma olwongo kit me kabedo pa piny man piny ka lacen i nge Cok me Pi, kwo dong geografia mapatpat me porofeto ma tye ka yubo “adier” ma nongo i Neno pa En. Jo apari gi artini adek ki angwen alufu nyuto, ikin gin mukene, jo ma nyuto ni giye iye ni En olwongo gin weng.
I acaki ne tye Lok. Lok ne tye kede Lubanga. Lok ne obedo Lubanga. En ma keken ne tye kede Lubanga i acaki. Gin weng ne otimo kwede. Labongo kwede, pe ne otimo gin mo keken ma otimo. John 1:1-3.
Akot me bok pa Pandora obedo hadith me lok pa jo Girik ma macon. Kwene ka owaco kwede i buk “Works and Days” ma pa poit me Girik, Hesiod, kacel ki i yubo mapol mukene me cik me macon. Berre omiyo twero neno ni en parafrasi me aneno pa Eve i poto Eden. Nying “Pandora” aa ki hadith me lok pa jo Girik ma macon. Otyeko aa ki lok pa Girik “pan” ma nyuto “duc,” ki “dora” ma nyuto “lim.” Pandora nyuto “ma kimiyo lim duc.” Eve en cal pa kanisa, dok lim duc pye i iye kanisa pa Katonda.
I yaro me jogi me Greek, Pandora obedo dako ma romo otho ma acel ma jogi otime. Kityeko nyuto ni, Hephaestus ocweyo ne ki cik pa Zeus, rwot me jogi, calo but me tamo me kwero dano weng. Jogi acel acel omiyo Pandora cane—ber bedo, rwom maber, ngec ki paro maber, kacel ki tek me loyo cwinya. Zeus omiyo ne agulu (i poyo nyutu me kare mukato, dok obedo bokisi) ki omiyo ne cik ni pe oyabo ne i kare mo keken. Gimiyo Eve cik ni otwero cam i yat weng ka woko ‘yat ma tye i tung me gunda’.
Pandora, ma kica me nongo ngec ogobo iye, i agiki owoto i tem kede oyabo agulu. Ka otime kamano, tim marac weng, peko kede twat ma ne kigwoko i kinyi con, kigolo gi woko i piny, omiyo peko kede mony orwako jo piny. Ento gin acel odong i agulu: geno. I kit mogo me lok man, Pandora oloro agulu ice, ogengo geno me woto woko; ento i kit mapat, geno bene opoto woko, omiyo jo piny ki ayat ma tin me geno maber kede cwiny matek i wang peko.
Lweny me Panium rwatte ki lweny me Actium i kare me cik pa Sunday ma tye ka bino cok, kacel ki cik pa Sunday ma tye ka bino cok otyeko keto kit me neno i akec me tem i Pot Eden. I poto, tem no pe obedo pi Adam ki Eva keken, ento i nino me agiki, tem no myero ocula lwak dok jo pa dano doko ducu i kabedo me piny weng. Tem ma okwongo me yero me geno onyo pe geno Lok pa Mungu i poto tyeko cako me neno tem me agiki me cik pa Sunday. Eva otur i tem no ma okwongo, dok oyabo wange me can obedo maleng i kom lwak pa dano, calo gin ma kicako nyutu i lok me Pandora.
Ka Lweny pa Panium okome ki Lweny pa Actium, tem ma ki cwalo cal iye i Yadi pa Eden bi keto bot dano weng. Geno pa anyim ma dong kicwalo bot piny en lacar ma ki keto malo wek piny weng (panorama) onen.
Wun weng, jo mabedo i lobo, kede jo mabedo i piny, un nen ka oketo cal malo i got; ka obuwo tarumbeta, un winyo. Yesaya 18:3.
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.
Piny obedo tung yeko; jeyeko, jo ma bedo iye, tye ka yubu me yeko lamal megi i yeki madit me agiki. I bot jo dano mapol madit, pe tye tug acel, makato ka dano kanyomo kacel me tieko gin ma cwinygi mito me pire keken. Lubanga tye ka neno. Pire tek me cwiny pa Lubanga ikom jo ma ogilo cikne, bi tieko. Piny pe okete i lwete pa dano; ento Lubanga tye ka weko gin me kobo ki pe-cer obed lono pi kare manok. Twero ma aa ki ii piny tye ka tic me kelo tuk me agiki pa yeki madit—Setani bino calo Kristo, kaci tye ka tic kwede kinda weng me bwola pa pe-kikare i bot joma tye ka cengi pire kacel i dul me mung. Joma tye ka weyo cwinygi bot icwiny me kanyomo kacel, tye ka timo pire tek pa lami. Ma omiyo bi lubo tujo.
Pe i kare mo keken kwena man obedo ki teko madit maloyo kit ma tye kombedi. Kun gi kun, piny tye ka weko woko mit pa Lubanga. Dano dong ojuki i gono cik. Tim marac pa jo piny kuru dong otumu lim pa richo gi. Piny man kuru dong obino i kabedo ma Lubanga biveko lacam otim mite pa en iye. Kelo cikke pa dano i kabedo me cik pa Lubanga, kede miyo rwom, kun ki twero pa dano kende, pa Sunday i kabedo pa Sabat pa Baibul, obedo tic ma agiki i diraama. Ka loko man dong obedo me piny weng, Lubanga binyutu en keken. I rwom pa en, obikoko piny matek tutwal. Obi aa ki kabedo pa en me kuro jo piny pi richo gi, ci piny binyutu rem ne, kede pe biluro keken jo ma ojiye iye.
Wan tye i wiye me peko madit me kare weng. I cawa ma oyot, kiko pa Lubanga bi ribo pire kene: mac, pi ma opang, goro piny, kacel ki lweny ki cwalo remo. I cawa man pe myero wakoba i kom gin madit kacel ki gin ma gutimo gudo lok; pien Malaika me kica pe romo bedo kare mapol dok me gengo jo ma pe gidwogo cwinya.
Pire-tek tye ka donyo bot wa yot-yot. Wang ceng pud yeyo i polo, ka rwate yore mamege, ki polo pud tye ka nyutu dwong pa Lubanga. Dano pud tye ka camo ki pimo, tye ka tito lobo ki goyo ot, tye ka mero ki miyo mere. Jotijara pud tye ka cato ki cayo. Dano pud tye ka togo gi gi, ka gilwenyo pi kabedo ma lamal. Jo ma gighero yot me cwiny pud tye ka rucu i paco me yaro, i diro me faras, ki i paco me kano ayela. Yom cwiny ma lamal obedo keken; ento cawa me tem tye ka loro oyoto, ki lok acel acel tye ka omokone pi kare weng. Setani neno ni kare mamege tye macek. Oketo lutic mamege weng i tic, pi dano obed gibwoyo, ginywako, gicome i tic, ki girweo i yaro paka ceng me tem obedo ogiko, ki olul me kica oloro macon.
Bolo me cik dong ocake abora i agiki. Cang opong i piny, ki bwogo madit cok obino bot jo. Agiki tye macok tutwal. Wa ma wangeyo ada myero wabed ka yiko pire wa pi gin ma cok obino cup i piny macalo kibot ma lamal ma pe kigeno.
I cawa man me richo ma tye ka loyo, wa romo ngeyo ni peko madit ma agiki otye i cing. Ka kwanyo cik pa Lubanga dong tye piny weng atera, ka jo pa Lubanga tye ka kobo gi ki keto gi i peko ki dano mukene, Rwot obi medo ikom.
Wa tye ka donyo i acakki pa gin ma madit ki ma pire tek. Lok pa lanen tye ka pore. Tari ma lapire, ma oporore ki gin mapol, tye ka kiyiko i buk pa polo. Gin weng i piny wa tye i diro. Tye lweny, ki kwena me lweny. Jogi me piny tye ki cwiny marac, ki cawa pa jo ma otho obino, me kikeme. Gin tye ka loko kit me kelo cawa pa Lubanga ma tye ka bino oyot pire tek. Kare matin keken, macalo eni, dong ocero. Ento ka dong piny cako lwenyo ikom piny, ki piny pa rwot ikom piny pa rwot, kombedi pe tye lweny ma weng ocake. Kombedi yamo angwen kigengo, paka latic pa Lubanga bikicoyo cing i wii anyimgi. Eka twero pa piny bikiyubu lwakgi pi lweny me agiki ma madit. Christian Service, 50, 51.