Ka ki ngeyo maber, vese 10 nyaka 23 me Daniel chapta 11, gubedo rwate ki taric me imung me vese 40 me chapta acel keken. Vese 40 obedo taric me 1989 nyaka vese 41. Vese 1 ki 2 me chapta 11 cako i 1989, ki nyutu kampen ma acel pa Donald Trump me obedo President i 2015 nyaka 2020, ka yubo kigoyo woko bot Trump ki lum me ateizim. Vese aryo magi ki nyutu lweny ma cako ka Trump ogoyo kuc woko i lobo weng pa Gresia.

Kampeni pa Trump ocako lweny ma odongi pi kare weng me kare ma acel me tic pa ladit pa lobo pa en. House of Representatives okwayo peko bot en i Dicemba 2019, ci dok otime kamano i ceng 13 me Januari 2020. I kit aryo weng, Senate okwero tem pa House of Representatives. Ento i histori pa United States, en keken ni obedo Ladit pa Lobo ma okwayo peko odii aryo. Globalism dong obedo kijuko.

Kombedi an abi nyutu in ada. Nen, pud rwodi adek bi aa i Peresia; en ma angwen bi bedo ki jami mamite mapol, maloyo gin weng; ki teko me jami mamite pa iye, bi tongo gi weng i kom lobo Giriki. Daniel 11:2.

Macalo i ves apar angwen, ves aryo weko woko tuk ma kigamo, ma ocake ki yubo me kwayo-boto ma acel pa Trump kacel ki kare ne me tic calo rwot pa lobo, ma otum i ceng 20 me January 2021. Ki ceng no me 2021 nyaka i ves adek, ka kicano Alexander the Great macalo cal me United Nations (lobo me rwot me abiro i poropheti me Bibul), tuk ma ocake ki inauguration me 2021 nyaka cik me Ceng Acel, ka gonyo me adek kiketo ne, nyuto calo tuk ma kigamo. Tuk ma kigamo me ves apar angwen ki me ves aryo, weng gi kelo nyaka cik me Ceng Acel ci gi otum iye.

Rek 10 kelo wa dok i cawa me agiki i 1989, macalo ma rek 1 otimo; kede gin aryo ginyutu agiki me lunyuto ma atir me rek 40, ento pud tye lok me con i kin agiki ma i rek 40 ki Cik me Sande ma bino cok-ikare. Pe keken me nyutu 1989, rek 10 dok obedo lageng ma kelo kacel lunyuto adek pi lok me rek 40, ma okonyo tic pa Papasi kede twero me lamedo pa en, United States, i ywayo woko Soviet Union i 1989. Lunyuto adek meno giketo piny rwom ma ber i kit me nabi pa rek 40 ki 1989 nyo i Cik me Sande.

Kit me porofeti me gin ma otime con pa lweny me rwot me Not ki rwot me Saut, kede rwot me Not ma opuk ki okube, kityeko nyutu i ves me piero angwen, kede bene i ves me apar.

Yik pa lok pa lanenyo me gin ma otime kimedo kwede adwogi me yore me leb ni “opong woko ki orwate,” ma Rwot pa Bor otimo bot Rwot pa Cier, en nyig lok pa Hebru ma gin acel keken i verse aryo weng, macalo bene i adwogi adek ma ononge i Aisaia chapta aboro, verse aboro.

I i verse 10, Rwot me tung cen, “bi bino atir, ki bi loyo piny, ki bi yabe iyie,” ki i verse 40, Rwot me tung cen, “bi loyo piny ki bi yabe woko.” I Yesaya chapta 8, verse 8, Rwot me tung cen “bi loyo piny ki bi yabe woko.” Lok adek magi obedo leb Hebru marom acel, ma ki dwoko leb ne laling-laling mo manok, ento ki gwoko ngec marom acel. Rwot me tung piny i verse 10 obedo Misiri pa Ptolemy, ento i verse 40 Rwot me tung piny obedo Misiri me cwinya, rwot pa pe-geno i Lubanga, Soviet Union, ki i Yesaya, lwak me tung piny pa Juda obedo Rwot me tung piny. Malube ki yore gi, Rwot me tung cen obedo Lwak pa Seleucid, dong papacy, ki i Yesaya en obedo Asiriya.

I i verse aryo me adek ma parallel, kabedo ma 'invasion' pa rwot me North otum iye kityeko nyutu atir. I i verse apar, otum i 'fortress,' ma man onongo otum atir i kit me gin ma otime kare, ka Seleucids gityeko tyeko 'campaign' pa gi i twoke pa Egypt, pien Lok me porofeti oketo atir ni rwot me North, “obi bino adaa, kendo obi yweyo, kendo obi cito woko: dong obi dwogo, kendo obi kelo cwiny, paka i ‘fortress’ pa iye.” ‘Fortress’ onongo rwate ki Egypt, ma onongo obedo ‘capital’ pa ‘kingdom’ pa gi.

I Isaya aboro, Sennakeribu "obi kado Yuda; obi poto kadi obi yiko woko, obinongo nyaka i cungu." "Wic me piny", "rwot" ki "wic" gin alama ma gicok i dogo acel; kityeko cweyo gi i wang joneno aryo, i lok ma kun Sennakeribu oceto malo i Jerusalemu.

Pien wi Siria en Damasko, kede wi Damasko en Rezin; i kare me mwaka 65, Efraim obibedo opoto, ma pe obedo piny. Wi Efraim en Samaria, kede wi Samaria en wod pa Remaliya. Ka pe ugene, to pe ubibedo atir. Isaiah 7:8, 9.

Syria obedo piny, Damascus obedo kabedo madito pa piny, ci Rezin obedo rwot, ci kabedo madito pa piny ki rwot gitye calo alama ma romo nyutu keken. Kabedo madito pa piny ki rwot gin “wi” weng. Ka Sennacherib obino “nyo i git” pa Judah, obino i Jerusalem ki ocung, pien ocungo iye “wi”, ma “git” tedo iye. Ka jo Seleucids obino mede ki Ptolemy, gi ocung iye “ot me lweny”, ci “ot me lweny” ne obedo piny Egypt.

Werso apar me abicel ki acel me Daniel apar ki acel, kacel ki werso abicel me Isaiah abicel, i yoo me peko pa werso abicel ki abiro me cabit abicel me Isaiah, nyuto lakwena aryo ma ocako nyutu ni, ka kabaka me anyim i werso artam me Daniel apar ki acel “owol dok ochako kato” kabaka me anyim anywal i mwaka 1989, wiye, guro ma obedo kapital me ker me anywal (Russia), onywal oko ka tye ka tye kwede.

"Fortress" ma i lok me apar en aye gin ma kicako kwede me nyutu atir Lweny me Ukrain ma tye kombedi, kacel ki ada ni Rasia obigamo lweny. Ento keto me poro ma kiteko cweyo ada man, obedo okube atir kwede, kede tye piny opong i kom loke acel keken ma kikwanyo rwede gi pi Hiram Edson, ma kigoyo gi i artikolo me Review and Herald i mwaka 1856. Artikolo ne ginyutu atir "kare abicel aryo," me Levitiko apar abicel acel.

Cake dwe me dwe maracel aryo abicel ki adek me mwaka 2023, Layon me dogola pa Juda okwanyo ki i butokke gin acel manok ni, uboro me mwaka alufu aryo ki mia abicel ki apari me prorok pa tee i kom ker me kabedo pa north ki me south, pe keken rwate ki kare me cwer, ento bene gitito tic pa Kristo keken i rwom me cobo kube me Dano me Nyasaye ki dano. I yubo man, gin nyuto ni “wiye” en kit dano me malo. “Wiye” en “ot obedo maber me gwoko” i kacoke pa dano, ma Sister White lwongo ni citadel me chuny. Citadel obedo ot obedo maber me gwoko.

Kamano, kitero ni “ot me teko” ma i woko i Daniel 11:10, bene nyutu “ot me teko” ma iye. Ka lweny (ma i woko) i Ukraine ocako i 2014, pwony pa Saitan ma obino ki “down under” ki Wales (ma iye) gidonyo iye i muvimenti me Future for America, ki yore me keto cing odonyo i diro mukene. I mwaka 2020, tung pa Republican ki tung pa Protestant kigoyo piny i yoo pa cita maduong meno, kama bende Rwot wa kibeyo i yati.

I 2020, Donald Trump opoto i kampeeni me puresidenti pire ma aryo, ci kare me turo pa nyako me ceke apar obino. I 2022, Trump ocako ki kit me cik kampeeni me puresidenti pire ma adek, ci kampeeni me puresidenti pire ma acel ma olim nyutu ni en obedo ma agiki. I 2023, “dwon ki i coya” ocako waco bot chogo ma ogungu ma otho.

Lok me coc namba apar adek ki bot apar abic, gicako loko gin ma otime con ki bang lweny pa Ukraine ma Putin ocako; kadi gudo ne pe bi konyo ne, ka Rusiya tye ka dwogo gin ma otime con pa Napoleon Bonaparte.

Yweyo woko ki otum pa Napoleon onongo kityo calo yweyo woko ki otum pa Rwot Uzziah; rwot man bende pe ocweyo twero ki lamal me lweny ne, kacel ki en otye calo nyutu Ptolemy ma angwen i rek apar acel ki apar aryo—gi aryo pe gicweyo twero ki lamal me lwenygi. Rwot Uzziah ki Ptolemy ma angwen gi temo me miyo sadaka i Ot pa Nyasaye, ento gi aryo gigeco woko ki timo kamano. Ka Rwot Uzziah onongo tye ka temo timo kamano, laliya ocake i wi wang ne. Alama ma i wi wang ne, pe keken nyutu alama pa le, ento bende onongo nyutu Rwot pa South ma acel i 1989, ma bende otyeko bedo calo i yweyo woko ka (Gorbachev) oweko Soviet Union me bedo but i United Nations. Calo ki Rwot Uzziah, Gorbachev bende onongo tye ki alama madwong i wi wang ne. Rwot Uzziah, Rwot Ptolemy ma angwen, Napoleon ki Gorbachev weng gi nyutu otum pa Putin. Gi angwen weng ne gi rwot pa South ma gityeko otumo ot pa rwotgi kene, kacel gi nyutu otum pa Russia pa Putin.

Ci loka apar adek dok i apar abicel giyabo lamal ma ocako i mwaka 200 ki anyim Kristo, ki cwalo alama pa kare adek, ma obedo agiki, pa Donald Trump, ma nyutu tung pa Republican. Lok apar angwen nyutu cawa ma paapasi ocako wero wer me dic macalo mon me dic pa Tire, ci lok apar abicel nyutu rek pa tung pa Protestant ma ocoyo, ki gin matime pa Maccabees. Loka adek magi tye ki rek me porofeti adek.

Lok me gin matime pa Makabei pe okano macalo agiki me rek 2 bot rek 3, onyo macalo agiki me rek 40 bot rek 41; ento yore ne, ka ineno i anyim, tye ma pe onen maber i neno me cako. Nono i gin matime pa lok me lanabi ma pe onen ber, kiketo piny kica pa Yahudi ki Loma, kede ki nyutu cweyo cal me nyama. Cweyo cal me nyama bene kiyaro calo kit i gin matime ma okano i pot buk me Daniel 2, ka Nebukadneza onongo tye ki ndoto ma pe onongo romo paro ne, ki ma Daniel, i cingi me tho, gikwanyo ne me cwalo lok pa ndoto ne ka pe onongo ngene ndoto ne. Gamo pa Daniel ki jo madwong adek i pot buk me 2 nyutu calo gamo me kwayo ler ma i woko, ma omako kede gamo pa Daniel i pot buk me 9 ma kwayo lok me iye.

Rek pa Makkabi rwate kwede gik ma i mung pa Daniel chapta aryo. Gik ma i mung pa Daniel chapta aryo omiyo lagam me porofeti ma acel i bot misteri me porofeti pa gin aboro ma i bot abiro, ma medo i nyuto me yub cen pa jo me lagam aryo i Buk me Revelation chapta apar acel. Yub cen pa jo me lagam aryo, ka rwate kwede gin aboro ma i bot abiro, keto atir ni, i kare ma rwate-kwede pa Millerites ki jo 144,000, lokoloko cen pa Millerites i bot Laodicea rwate kwede lokoloko pa jo 144,000 ki aa ki Laodicea dok bot Philadelphia.

Rek ma ocwil pa Makabee ki neno me nindo ma okan pa Nebukadneza gubedo weng kigudo-gi ki muhuri ma pire kene nyaka i 2023 ka kicako kit me dwogo kwo pa sahidi aryo. Gikweyo-gi ki muhuri mapir ki cawa me “goro piny madwong”, ma nyuto tyeko me cawa me temo pi Seventh-day Adventists. Tem ma jo Seventh-day Adventists myero gikalo pud pe gikwako “muhuri pa Lubanga”, kede pud pe cawa me temo otyeko, en aye tem ma ki kubo kwede cweko “cal pa le ma cwer”.

Rek pa Maccabees, nino ma i mung pa Nebuchadnezzar, misteri pa gin ma aboro, ma obedo pa abiriyo, kede tung aryo pa lam pa piny, gin weng gimedo bot rwatte me temo ma otyeko ka kicweyo cal pa lam. Ngiyo ni rek man gin adiera, ma i kit porofetik mo gin "adiera ma gibedo i mung", man aye ma cwalo buk ni gin adiera ma Lejone pa dul pa Juda kombedi tye ka yabo woko.

Yabo loko cing me nyuto ngat pa lacoo aryo, ma ginyutu tong aryo me Republican ki Protestant pa lee me lobo i Niyabo mokene Apar wiye adek, ka tye kacel ki ada ma nyuto ni tong acel acel tye ka lubo wang acel kede acel, ki bene ni tong acel acel tye ki kit mapat adek i iye, en aye cako me yabo cing pa Niyabo pa Yesu Kristo. Ada ma oyabore i kinie tye kacel ki yabo cing me nyuto lok me kwena ma obino pa dud apara aryo, ki bene tic me nyuto te lok pa Ibru ma nyar “Ada.”

Cawa kare ma agiki me agwoko abiro me dudu abiro oneno ni omedo nyuto alam me adek me can me acel me kwer marac, ka lwor me “Midnight Cry” bino i kom gi, ka dok giko ki can maduon me kwer marac, i rwate ki lok me Ibru ma lwongo ni “Truth,” ka tyen lok ma omako July 18, 2020, ma en tiyone ma pe opong me lagam me “Midnight Cry” ma telo i cik me Sunday, ka meno dong oyiko keken.

Dwol abiro me thanda gikwanyo ni angec ka i ngeyo dwe me abicel aryo, mwaka 2023 calo lok me kare acel pa tero pa malaika me acel kacel ki tero pa malaika me adek, ento kare me agiki ma tye ki tye adek pe onongo ikare meno ocako bedo ngo ma pyer calo kare me tic me dwol abiro me thanda. Kombedi ka ngec man ocung maber, en aye “Ada.”

Nyanut pa Yesu Kristo giyabo tyen ka kare me dog ceng gityeko ka ceng, dok tye iye jo aryo me caden ma kiwaco ikom Nyut pa Yohana cabi apar ki acel. Nyanut pa Yesu Kristo tye ka keto ayela lok me agiki ma pyer me thunda abiro ma gityeko pyek. Nyanut pa Yesu Kristo tye ka keto lok mapol me mung ma waco ni, “me aboro obedo ki i abiro,” ma dok nyuto loko pa jo Millerite me donyo i Laodikea, ka tye kacel ki loko ma rwom kacel pa alufu mia acel ki angwen me donyo i Filadelfia. Me aboro bedo ki i abiro, dok bene nyuto yub me ajwaki me atira me tem pa cal pa lee, pien tung Republican ki tung Protestant aryo duc gityeko i agikki gi ka tung Republican timo cal pa lee me politik, ka pe i rwom acel kede, dok i peko kede, tung Protestant me atwero ma timo cal pa Kristo mapat, ma ka dong giyero gi i malo calo alam me nyut.

Gin atir man gicako yabo woko i agiki me Julai, 2023; ci gin atir weng man ginyutu cal me gin matime ma lok pa nabi owaco anyim, ma otiromo i gin matime ma ocobo, ma en “but pa lok pa Nabi Daniyel ma rwate ki nino me agiki.”

Ci wa obedo ki kit me poro pa lok me con ma kicwilo pa ves 40, ki cawa me agiki i mwaka 1989 nyo bot cik me ceng Sande pa ves 41, ma miyo wa twero me keto ves 1 ki 2 me Daniel chapta 11 i wii rek man. Dok cen, wa twero keto ves 10–15 i rek man keken. Dok cen, wa twero kelo rek pa Maccabees, ma ka kigamo maber, cako i ves 13 ki mede nyo i ves 23, keti i rek man keken. Dok cen, wa twero kelo rek pa shahidi aryo me Revelation chapta 11, ves 7–12, keti i rek man keken. Kwede shahidi aryo me Daniel ki Revelation, wa obedo ki kit me lok me con ma kicwilo pa ves 40.

I 1989, Soviet Union okweyo woko ki kacel me piny pa Papa ki lwak ma tye ka cwalo i tung pa en, United States. Ka Gorbachev oyubo woko i but but Soviet Union, cawa me agiki pi jo 144,000 obino. Ronald Reagan obedo rwot me lanabi ma acel pa United States, i cok cawa me agiki, Reagan, Protestant ma ojuko yie, Republican, ma Rwot Darius onyuto ne, ci Cyrus olubo ne, ci rwote mukene adek, ci rwot ma me angwen ma lony.

Rwot Kores onongo nyutu calo Bush ma Acel, globalisti me Republican ma onongo onyute piny ni obedo globalisti me Republican; ci bang en, Clinton obino, globalisti me Democrat; ci bang en, Bush ma Agiki obino, globalisti me Republican ma onongo onyute piny ni obedo globalisti me Republican; ci bang en, Obama obino, globalisti me Democrat ma Islamic; ci bang en, Pulezidenti matye ki rwede mapol loyo weng obino, Republican me Protestant ma ogwoko woko yie, Donald Trump.

I 2014, lweny pa Ukraine ocake. Lweny eni obedo acaki ki Rasha ki lwak pa jo Nazi ma Papasi otiyo kwedgi calo lutic pa en. Lwak ma anyim ma Papasi onongo otiyo kwedgi calo lutic pa en—United States—onongo tye ka miyo kony bot lwak me lutic pa Ukraine. I 2014, yore me tic me Future for America otyeko gicweyo iye ma piny gi latic pa dwe madwong'. I 2015, Donald Trump ocako kampeen ma acel i kampeen adek pa ladit me piny ma obiro timo. Obedo loyo i kampeen ma acel, ento kampeen ma ariyo gikawo ne, kede i kampeen ma agiki obiro bedo loyo doki. I 2020, tong pa Republican okweyo ki bal me tho pien yero me ladit gicawo ne, kede tong pa Protestant ma atir bende okweyo ki bal me tho pi lwongo porofesi ma pe atir, ma otime makato cing ki cweyo iye ma piny ma ocake i 2014, ma bende okawo kwena kun oketo iye kit mapol me tic porofetik ma pe atir.

I mwaka 2020, kwalo ka yero ki kwena me porofeto gucwero, kadi tong gweno aryo no gujwayo pien me cik pa lobo i kit me cingcako ma ranyisi. Yero no gucwero ki kubu me tung‑tung aryo pa jo ma giyebo ni gin Republican me globalist kacel ki Democratic me globalist, ma gitye ka konyo gi media me propaganda pa globalist ki jo me cato‑gwoko pa globalist. Kwena no gucwero gi nyako matidi ma pe anyome ki ma aa ki piny ma tye piny, kacel ki awobi matidi ma gicwalo, ma aa ki Wales, ma yubgi ma gipano pe ne onongo me keto i wang ki me telo yub pa jo me tero ki jo ma rwatte gi jo ma rwatte ki dako onyo cware, ki me kwayo kica bot “dano pa tim marac.” Latic pa Future for America otingo kwo me cente ducu pi dware me Satana ma oyot i iye, pien en aye ma ne tye ki cwak me gwoko movimento no, ento en ne oyot matek me yee lutumwa ma pe gicel i ler marac me moyo me keto i gang tic me loyo. Donald Trump aye me cente pi yero ma gucwero, pien jo ma en oyero me yee i iye i dyer pa teko me iye gucako i yub me rwako piny tic ma en ocako me timo.

I mwaka 2022, Donald Trump ocako yub me adek, dok i mwaka 2023 “dwon ma kok i bur” ocako cwalo kwena bot kanisac. Cokcok anyim, “kidi” acel (ma an acako ni jo ma tye oko me “ada ma kombedi” gokko dwon), ma romo bedo dano ma twero pikir ne oyot madit tutwal i kit ma piny pa politiki me kare-ni i wang lwak, owaco ada moko ma tye ki ngec madit. Nyinge en Victor Davis Hanson, dok ka i tye ka lubo tim ma tye ka timore i kabedo mamegi dok i poro tim meno ki joneno ma i Lokke owaco, tedyen Victor Davis Hanson en acel kuom “kidi” manok, ma tye ka dwogo lok me kwena acel kene ma, an geno, i tye ka nongo i pwonyo.

Lubanga mito wa me kwano gin ma tye ka timore oko wa, kacel ki wacwitegi kwede lok pa En ma ocoyo anyim, pi wangeyo ni watye bedo i nino me agiki. Wa mito Bayibul wa, kacel ki wa mito ngeyo ngo ma kigoyo coc iye. Ngat ma otito tek i kwano me lok ma ocoyo anyim obinywako nyutu me adiera ma nen maber, pien Yesu owaco ni, ‘Lok pa In en adiera.’ Signs of the Times, October 1, 1894.

I intaviu ma @FreyjaTarte oketo i X.com, Hanson ocako ki waco ni, "Gin Democrats gineno Trump macalo vampire." Dong eno ocake kwano lok i kom kwor pa Democrats pi Donald Trump me dwogo kiyero doki. Pe abedo ki adwogi mo me yie ni Hanson oyingore ni, matiene ki buk Revelation chapta apar acel, Trump odwogo kwo (macalo vampire), kede ni ka mano otime, jo ma con gimore i tho ne gibed kwor. Ento man aye gin ma oyaro i wac ne weng.

Ci ka otyeko chieng adek ki otir, Tipu me bedo ma obino ki bot Lubanga odonyo iye gi, ci gi oturo i ti gi; ci kwor madwong orwate jo ma oneno gi. Revelation 11:11.

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

Wa odonyo i kare ma gicoyo con i kwon maleng magi. Kare me agiki obino, gik ma Lubanga opene bot jo nabi gi yabyab, ci cikgi ma pire tek ginyutu wa i bino pa Rwot wa i lamal ma tye macok ki macok.

Yahudi gi yaro lok pa Lubanga marac, ki gi tiyo kwede marac; pe gi ngeyo kare me dwogo pa Lubanga botgi. Mwaka me tic pa Kiristo ki apostol ne,—mwaka me agiki ma maleng pa kica pi jogi ma kiyero,—gi poko mwaka meno i yubo me kwanyo kwo pa lami pa Rwot. Paro me piny omako cwinygi weng, ki wac me lobo pa lamo ma i cwiny obino botgi pi piny. Kombedi bene lobo me piny man omako paro me dano, ki pe gi keto wii i porofeci ma tye ka timo atir lacen-lacen, kede i alama me dwogo lacen pa lobo pa Lubanga.

“Ento un, owete, pe un bedo i otum; nino meno pe obwogo un calo lajwako. Un weng un nyithind pa ler, kacel ki nyithind pa chieng’; pe wa obedo pa otieno, kata pa otum.” Ka pe wa myero ngeyo cawa me dwogo pa Rwot wa, ento wa twero ngeyo ka dong tye macok. “Eyo, pe wa nino calo jo moko; ento wacung’ ki bedo ki kom.” 1 Tesalonika 5:4-6. The Desire of Ages, 235.