passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

passage unavailable

This passage is not yet available in .

Ngene me Neno Kalendar pa baMillerite ki Cawa me Tarying

I tito wa acel ma obedo, penyo no otyeko okelo piny ikom kit ma nino 22 Okitoba, 1844, twero bedo nino me apar me dwe me abiro kacel ki nino 22 Maaci, 1844, bedo nino me acel me dwe me acel. Jo-Millerite i dwe me Maaci 1844 pe guwinyo maber gin ma gupino ni obedo agiki me mwaka 1843. Ka doko inge yenyo ma ogweko gi i can, gucako neno dok i kom kit me lagoro kare i Baibuli. Man otito i buk pa Gerhard Damsteegt, *Foundations of the Seventh-day Adventist Message and Mission*, mapol adwogi i pot buk 89 ki 92. I kare ma gupino ni 1843 otum agiki, gupwoyo dok i kom gin aryo i ngec gi me kare: lokke ki i 1843 dok i 1844, kacel ki nino ma nyuto acakki ki agiki me mwaka, wek gurom nino me apar me dwe me abiro.

Atye akene coki ni aa dwe Marci 22 ada ka too dwe Okotoba 22 tye dwe abiro. Pe atye ka cako ni man en Cwer me Dwe me Abiro, ento tye jami me pur ka jo Millerite gineno ni Marci 22 tye ki twero mapol, dok en cing me tam maber—ka i medde dwe abiro lacen, iromo niang i Okotoba 22. Man en ada.

Kec ma owokiwogi tam ki kare me kuro pe onongo tye otimu pa kwano me nino pa profesi, ento obedo adwogi pa pe ngec maber ma Millerites onongo gin itye kwede. Pe ngec mabergi no ema otimo kare me kuro ki kec ma owokiwogi tam; pe onongo tye profesi mo ma konyo ni kare me kuro bino cako i kare mo ma kiyubo. Yeregi ni mwaka 1843 onongo dong okato i dwe maracel 22, 1844, ema okelo kec ma owokiwogi tam.

I buk mgi twero ni, i paragraf me adek ma oa ki Damsteegt, tye ka waco ni, “Kadi bed ni kwan me Karaite ma nyuto agiki me mwaka me jo Yuda i dwe manyen pi April 17, 1844, pe obedo ma gipwoyo i buk me cawa manok madongo me jo Millerite, to lwak mapol me jo ma giyer otero tamgi i March 21, 1844 calo cawa me dwogo pa Kristo. Kucene ki i cuk me jo Millerite, March 21 obedo ma ngene maber, dok tye ni onongo tye ki gen ma opol ada me ni i nino meno gibalo woko kucel gin acel me kit weng me Adventism.”

Wa okwanyo dyer ni Miller bene tye ka riyo nino no. Jo Millerite mapol loyo bene ne tye ka tamo i kom nino no, kadi jo ma ne gengo gi bene ne gitye ka ngeyo man dok gitye ka laro nino no calo twero me nyuto ni jo Millerite pe tye i adwogi me ada. Man aye ne obedo ngec ma ne jami weng gitye ka rwate kwede. Ka nino no dong ocato, ne gicako yeny ikom porofecy me ceng maber loyo, ma okelo gi iwa October 22, 1844. Man miyo kabedo me neno ma twero konyo i lapeny ma otyeko aa dyer.

Kare me Kuro pa Ellen White me Mukwongo

Anino, amito dwoko cawa mapol me neno kare me kuro. Man ber ahinya pien wa tye ka tic ki neno me acel pa Ellen White, ka en owaco ni lyel ma ryang i acakki me yo ma dogo i polo obedo Koko me Dyeworweno, dok ka i kwero lyel meno, itur ki i yo ma dogo i polo. Atye ka temo me nyuto ni Koko me Dyeworweno i neno pare tye ka keto iye kwena ducu me Message pa Malayika me Aryo.

An atema kene, pe abedo ki peko mo me cako ni Tye me Dyewor me Dyel pa dyewor acel i wang acel, ma tye i caku yo kadi bene okelo lyel i yo ducu, nyuto lok me gin ma jo Millerite obedo iye ki mwaka 1840 paka 1844. Cwercwiny pa lok man myero ngene maber. Cobo pa Tye me Dyewor kene obedo ki i August 12 paka 17, ka okwanyo kwena i Exeter Camp Meeting, ka dong gityeko okwo kwena no pi dwe aryo, September ki October, dwe aryo ki nino abicel. Mon pe obalo October 22, gin bene gitye ka giyubore pi dwogo pa Ruoth. Kare man me dwe aryo aye lok me Tye me Dyewor. Ento pe itwero niang kare man kacel ka pe iniango yore ma omwaki iye. Pi an atema kene, Tye me Dyewor, ma twero cako maboro, aye lok me kare me kuro, ma odongo nyaka October 22, 1844.

Atyeko ni Yub me Malaaika Adek

Man obedo gin ma otic ki mwaka 1840 paka 1844. Tye ka jami mapol i loko me Roho me Porofeto ma iyo Siita White owacowa ni myero wa nge kama me keto kwena. Ka i cako keto kwena i kama megi, i ngeyo ni kwena weng ginyuto cawa acel ma kikare, ci ci gin dong giyubwako tek.

Malaika Mukwongo mego i mwaka 1798 i Cawa me Gikome, ka Kijwok me Daniel oyabbe ki ngene omeddo. Kwena me Malaika Mukwongo omiyo teko i nino 11 me Agusto, 1840, ka pwon me mwaka-kikumo onenre ka gin ayik i piny ducu, miyo oloyo Malaika me Niyabo 10 piny, ma mego lanyut me miyo teko i Kwena me Malaika Mukwongo.

Malayika me aryo obino i dwe mar Abicel mwaka 1842. Wan akwanyo ni inino ma olal, i dwe mar Abicel mwaka 1842, Mr. Miller omiyo temo me aryo pa temo-ne i kanisa me Casco Street. Kadi bed ni tye gi manok ma pe tye kumeno, kanisa pa Protestant giyiko dyeragi. Omiyo i dwe mar Abicel mwaka 1842, Kwena pa Malayika me aryo obino, pien ka kanisa pa Protestant oyiko dwer-ne kwede Kwena pa Malayika me acel, dok obedo but Babilon. Kwena pa Malayika me aryo en lwongo me aa ki i Babilon. En odongo-dongo ma lubu kore.

Lakwena White owaco ni kata ekwede ni Aproticant ocako lwayo doggi i dwe maracel me mwaka 1842, lwongo me aa ki Babilon—lok ma tye i Cwali pa Malaika me Aryo—pe ocake ada paka i ceng me mwaka 1844.

Lok pa malaika me aryo bino i dwe maracel me Junio 1842, kacel ki teko me lok pa Koko me Dye Kiny, Agusto 12–17, 1844, i Kacok pa Exeter Camp Meeting.

Malaika me adek tono obino i dwe mar Aparapar 22, 1844, pien i nino no yo ma donyo iye Kama Atye maleng loyo dong oyabore, ka dano twero niang ni kombedi Kristo en Jadolo Madit i Kama Atye maleng loyo. Kanyo, sanduku pa cik me lagam dong angeyo, dok i sanduku no tye iye Cik Apar. Ka owoto gi Nyako White i Kama Atye maleng loyo, ci en orango Cik Apar, en oneno ni Cik pa Sabato olengore malo loyo mukene, ka nyuto dite pa Sabato i Cenga pa Malaika me adek tono. Bineno bedo temo ikom Sabato onyo Cung acel. I dwe mar Aparapar 22, 1844, jami ma tye i Cenga pa Malaika me adek tono obino.

Cik acel ma tye i kwena ni marac mo keken i otogo adek eni en ni ka Cik pa Malayika me Acel obino i mwaka 1798, pe ne ngat mo angeyo tyen lok ne. Rwot okelo William Miller me bedo lakwena pa Malayika me Acel, ento pe obedo wa i 1818—mwaka apar abicel i nyuma—ka Miller ocako niang lok pa cik ne. Cik bino, ento twero cato kare ma lobo pa Katonda niang iye, ka dong omiyo twero ne.

Kwena pa Malaika me aryo obino i dwe me June me mwaka 1842, ento gin ma gulubo Miller i mwaka 1842 pe gucako lwongo kanisa me ba-Protestant ni Babilon. Pe gucako ngeyo man pud. Pe otyeko wa i kare me Oro me mwaka 1844 ka gucako ngeyo man ci gucako lwongo jo me aa ki i kanisa. Kwena bino, ci guye niang, ci gupeeko nguvu.

I nino dwe 22, 1844, ka Hiram Edson oneno wang acel me Christo ka oloko ki i Kabedo Maleng dok odonyo i Kabedo Maleng Atyet, gin gubedo ka gityeko nongo terang mo mapolok i kom alokaloka pa tice me posi pa Christo. Ento i nino dwe 23, 1844, Hiram Edson pe obedo ayub me cocoo nyig coc onyo me tito kwena i kom Cawa Apari ka rwom pa lebec. Gin pe guwinyo Kwena pa Malayika me Adek nyaka i nyuma pa kare meno.

Kwena me Atoro me Adek iye ka-tero, calo Abaadiventi me Nino me Abiro gu ngeyo, ka Malaika me Arweny me i Revelation 18 ojwako iye. Pi jo ma tye ka neno man i LiveStreaming onyo lacen i DVDs, twero bedo ni iromo mito keto peko ikom kare ma Malaika me Arweny ojwako Malaika me Adek i cawa me September 11, 2001. I kare man, pe watye ka timo lok me peko mo ikom gin man, ento pe wa kwero ne bene: Malaika me Arweny ojwako Malaika me Adek ka Twin Towers ocung piny, kede kany aye kama Kwena me Atoro me Adek opwodwogo teko.

Lok adwong adek me Malaika weng tye ki kitgi manok: gitye oo, giwinyo ni gitye iye, ci dong giromo pire tek.

Tyeko Aryo me Doggola Dero ki Tego Pur me Tempel

I dwe mar adek me 1842, dogola acel ocako lorre, ka ojing ki gum me kanisa me ba-Protestant ma oloro dogogi kwede lok pa Malaika me Mukwongo. I cakke me historia man, waneno dogola ma kiloro, dok i agiki me historia man—historia pa Malaika me Aryo—dogola olorre dok, dogola ma odonyo i Kabedo Maleng Madiit Loyo, dogola ma tye i ngero pa nyako apar.

Agol aryo man me lwongo dogi man pe romo lwenyogi ki ber ni myero iyero matek, adwong ka iromo tic ki pwony me yweyo aryo me ot me lela. Kristo oyeyo ot me lela tyen aryo ka Obedo i lobo, kede Warat White owaco ni gibed yweyo aryo me ot me lela i agiki me lobo, calo bene obedo i kare me jo Millerite. Yweyo me ot me lela i kare me jo Millerite twero yero gi i kare me lol doge i June 1842—doge mukwongo me ot me lela, Protestantism—kede i yweyo me aryo me ot me lela, ka yweyo me ot me lela me jo Millerite otum.

Wa waito neno i kare me kuro. I historia man pa Malaika me Ariyo, kare me kuro bino i ngec 22 me dwe marac, 1844, ci kiketo kwede i kin me pwonyo abiro me pwonyo me tempel. Man en Neno pa Malaika me Ariyo.

Man tye bene en lok pa Gideon. I lok pa Gideon ne tye ka lwongo aryo, ma en acel ku i anyuta me lwongo me Tempel aryo kacel ki Cik pa Malayika me Aryo.

Cawa me Kur me Kuro ka Dyang me Dyeworwore

Wek wa caki kwan wa ki lok acel ma onongo i *Spiritual Gifts*, volume 1, pot buk 195–196. Wanyo temo neno kare me kuro pi ngeyo wat ma en tye kwede ki Koko me Dyewor, pien pe wa mito kwero terang me Koko me Dyewor; ka wa timo kumeno, wa yot ki i yoo acel ka poto piny iwi lobo pa jo maraco ma tye piny.

Malaika onongo piny me konyo malaika dano lweny acel ma oa ki i polo, ci awinyo dwon mapol ma onen calo tye ka dwogo i kabedo weng ni, “Wubine iye, jo na, wek pe ubed mugoba i gricce, kadi pe ugam kede i cwercwinyce; pien gricce odonyo oo i polo, ci Lubanga owilo tim maracce.” Kwena man onen calo obedo medo i kwena me adek, — Kombedi, en dong openyo Apocalypse 18:4 ni, “Wubine iye, jo na, . . . .” Ci en waco ni, “Kwena man onen calo obedo medo i kwena me malaika me adek ci orwatte kwede, calo koko me dyeworatwen orwatte ki kwena me malaika me aryo i 1844.”

Kwena pa Malaika aryo obino i dwe mar abicel me mwaka 1842, ci Kwo me Dye Ceng odony iyie i dwe mar aboro me mwaka 1844. Wokke me Cwiny maleng man i kom kwena man—lwongo me aa ki i Babilon—obedo lok me ginacoya ma Nyaradit White tye ka tiyo kwede me nyuto lok me nino 11 September, 2001, ka Kwena pa Malaika adek oyube ki Malaika angwen. Malaika angwen eni aye kare ma Malaika Marac maleng me Revelation 18 olor piny.

“Kwena man eno nen calo med dok i kwena me adek, dok olubbene kacel kwede, macalo peko me ceng dyewor olubbene kacel ki kwena me malaika me aryo i mwaka 1844. Lubanga me Mungu odwong i kom lutela mapol cwiny, ma tye ka kuru,”—Wangene ma lubanga me Mungu odak i komgi? Lutela mapol cwiny—ngo? Ma tye ka kuru. Lutela mapol cwiny, ma tye ka kuru. Eyo? Lutela ma tye ka kuru; pien wa tye kombedi i tarih ma profesi owaco ni, “Mugisha tye ki en ma tye ka kuru, dok ochopo i 1335. Kadi bed ni nyuthono olal, kur en.” Dano ma gibedo ka rwako kwukwone me Cwalo Maleng bene gin lutela ma tye ka kuru.

“Diro pa Katonda obedde iwang i kom jokwong maleng ma gengi keken, ma tye ka kuro, ci gi omiyo cike me agiki ma lyeto tutwal kun pe gi lworo, ka ginyuto ka Babiloni odok piny, dok ka gi lwongo lwak pa Katonda me aa ki iye; wek gityek ki i cwercwiny me anyim me grogrone.” — Kong eni tye i nino wa ki kare wa; ento, jokwong maleng ma gengi keken, ma tye ka kuro i nino wa ki kare wa, pegi ocako kwede ki jokwong maleng ma gengi keken, ma tye ka kuro, i History pa Millerite ma wan tye ka neno.

“Ler ma omwokke i kom jo ma tye ka cing pire-pire no, odonyo ka i kabedo ducu, dok jo ma bene bene gin gi ler mo keken i ot pa lega, ma pe gi owino dok gi ojuko kwena adek no, gi odwogo i lwongo no, dok gi oweko ot pa lega ma opoto ni.”—Man aye “Wot woko ki iye, un jo na!” Man tye ka lok ikom jo ma lubo kwanyo woko ki i ot pa lega me Babilon i kare wa man ki ngene ka Cik pa Sunday otye ka bino i United States. Gin aye ot pa lega ma opoto, ot pa lega pa Babilon.

“Jo mapol gucako bedo i mwaka me ryek piny ki rwate ginene ma kwena man obedo kelo, ci terangino omyero obedo i komgi, dok gucwalo i kwo me yero ngat acel acel kwo onyo too.”—Kombedi en pe tye ka waco ni tye jo i kanisa me Protestan kombedi ma gucako i mwaka me ryek piny ki rwate i kare ma obedo ka i nyuma pa Okotoba 22, 1844; dok, man en ada. Jo i kanisa me Protestan kombedi pe gubedo ka i kwo i kare ma Kwena pa Malayika me Acel ki Acel otyeko bino i Lok me Tari me Millerite. Pe kiketo ryek piny i komgi pi kwero ma kanisa me Protestan otimo i karegi gin acel; dok man en cing ma dit ma myero igwok iye maber ka i cako pwony ikom kit ma tari pa Kristo okwanyo cal me agiki me piny; pien, i lok me adwogi me cik ki me porofeto, Yerusalemu onongo romo, dok onongo myero, ka obibedo kwer i mwaka AD34.

Ne nitio 490 me temo me twero me tem me atye ka opokere piny pi Jo Yuda ki ii meka 2300 me mwaka ma kiketo cing iye i Daniel 8 ki Daniel 9. Mwaka 490 meno ojuko i AD34 ka gicwanyo Stefano ki wii gweng. I kare meno, i kit me profesi, Yerusalemu myero obed me bal woko, ento pe obalo woko nio i AD70. I buk me The Great Controversy, Siita White owaco gin acel kwede ikom tarihi meno. En owaco ni ka pe obedo i AD34, nitio lutino ki jo mukene ma pe gucako winyo kwena me Kristo ki me lulubbe, kadi God i cing me kica ne omiyo gi kare me rwatte ki kwena meno ka pud pe gibalo Yerusalemu. En opwonyo, calo Kristo bene otimo, ni balo me Yerusalemu tye ka nyuto agiki me piny.

Akwan meno tye ka nywako akwan kikome ma en aye iye ka lok iye. Ka Cik me Nino me Aceng obino i United States, ci kwena oo tyen lok i kanisa ma opoto, lutino me Katonda ma kombedi tye i Babilon pe gibed ni gicung pi kwero ma kanisa gi onyo kwaro gi gityeko keto i ngeye i aceng me 19.

“Jo mapol dong gucopo i mwaka me cwakcwak pi gin ma gucimo kwede kacel ki lok man okato, ci terang gucerogi, kede gucam gucobere me yer kwo onyo to. Dok mogo guyer kwo, kede gujuko kany kacel ki jo ma tye ka ngiyo pi Laditgi, dok ka gwoko cikone ducu. Lok me adek ne myero otim ticce; jo ducu ne myero itemgi iwiye, dok jo ma ber tutwal ne myero oluokke ki i but dini. Tek ma tye ka doro cuny peko jo ma atir, ento nyuto me tek pa Katonda tye ka mako i lworo kede i kwany lukwong kede osingogi, ci pe gubedo ka twero, pe bene tye ki tek me gengo jo ma tye ka winyo tic pa Yamo pa Katonda i komgi. Lwongo me agiki kicwalo ata bot lwak ma gubedo i bwo catan, dok jo ma luu i kinogi, ki lok me peko mariri, guleyo wero me yom ma opong atir pi gen me ngolocgi ma yom, dok laditgi pe gityeko gengo gi; pien lworo kede dog cen gimako gi me dongo piny. Cik me amaka dit gulimo, lutwo gilwongo maber, dok anyut kede gin ma cako ur follow jo ma yero. Katonda tye i tic man, dok jami maleng acel acel, pe glworo adwogi mo keken, giluwo ngec ma cing cwinygi gigamo, dok giriwore kacel ki jo ma gwoko cik pa Katonda ducu; kede gitero lok me adek man i kabedo mapol ki tek. Aneno ni lok me adek obedo me agiki ki tek kede nguvu ma romo loyo wo me dyewor me dyang obino iye.”

I kin tyen paragraf aryo magi, eni obedo tyen me aryo ma en poreko jatwa me gin ma obedo i The Sunday Law i agiki me piny ki jatwa me Okwokdyang me dyewor. I tyen me acel, en twero ni Malaika Madit me Revelation 18 dongo rwom kacel ki Malaika me Adek, calo Okwokdyang me dyewor odongo kacel ki Malaika me Ariyo. Kadi bed ni en tye ka lok i kom jatwa me cwercwiny me The Sunday Law, en tye ayang ka tic ki jatwa me Malaika me Ariyo calo kabedo me neno. Gin obedo jatwa ma tye ka woro rwom acel.

“Batic pa Katonda, ma otyeko gi tek ki i polo malo, ki wanggi pe lamen, ka lengo ki jolo me tyeko piny me ler, oa dok otime ticgi, ka tito cawa ma aa ki i polo. Dano ma woro ma camo piny lung i kin dul me dini odwogo i lwong, kadi jo ma pire tek owotogi peke ki cwercwiny ki i kanisa ma kigengo me oto, macalo Lot kikobo me aa ki i Sodoma ma pud pe otur.”

Ka iromo pi lwongo me aa ki Babiloni, obedo i agiki me piny onyo i Cik pa Malaika me Aryo, Lot obedo cal me gin acoya no kacel ki balwa me Sodoma.

Ka i niang Daniel 11 maber, i ayat 41, Rwot ma aa Bot Anyim modhi i lobo ma omyero, dok lwak mapol kigweyo piny; ento “gin man obiro tonok cingne, en Edom, Moab, kacel ki lutel me anywal me Amon.” Moab ki Amon en jo ma onywalo ki nyar aryo pa Lot. Kacok me ot pa Lot nyuto jo ma tonok cing pa obedo pa papacy i kare me goro pa Cik me Sabiti.

Siat White tiyo ki cal man me nyuto man. Kanisa ma opoto ginyuto gi Lot, ci jo ma pire tek gicwalo nininga ki i kanisa ma acaki me kwanyo, calo ma gicwalo Lot nininga ki i Sodoma monyo me obalone. Lobo pa Katonda giyubogi dok gikweyo gi weng me leng pa ducu ma ber adika ma oluvo ikomgi i bong mapol, me ryeyo gin me cung i cawa me temo. Dwon mapol ma pe rom nongo i kabedo ducu, ka waco ni, “Man aye can ma ngat ma ler owoto kwede; man gi aye jo ma gwoko cik pa Katonda, kacel ki wiye i Yesu.”

Ka en tye ka loko i kom lwongo me aa ki i Babilon i agiki me piny, en tye ka tic ki lok me kwena me Coo me Malakika me Aryo i kare me jo Millerite me nyutu lwongo meno. Kwena me Coo me Malakika me Aryo en lwongo me aa ki i Babilon, ci lok man tye ka ket adwogi me lok me cwercwiny me Cik me Sande.

Achon ka jami ma Ellen White tiyo kwede i Baibuli me pwonyo me lok man me gin lok pa Sodoma ki Gomora. Wabikwan ki i Acakki 19:1-11, ma obedo but lok pa Lot.

“Ka malaika aryo obino i Sodom kare odongol; ka Lot obedo ka ocito i doggola me Sodom: ka Lot oneno gi, onyutu malo me rwatte kwede; kede okoko wiye piny. Ka owaco ni, Nen kombedi, badana, tim ber i dog ot pa latin wun, ka wun bibedo iye dyewor acel; ka wun lwok itye wun, ka wun cung matino ceng pe oto, ka wun dok uwot i yoo wun. Ka gi owaco ni, Oweko; wan wabibedo i yoo dyewor. Ento opido gi matek tutwal; kede gidok i pacci, ka gidonyo i otte; ka otimo nyamo madit pi gi, ka ocweyo mugati ma pe ki dyelo iye, ka ginyamo. Ento monyo pe gityeko nino, ka co me taon, wa co me Sodom, otoko ot dirica; matino kede macalo, jo weng aa ki kabedo weng. Ka gikwalo Lot, ka giwaco bote ni, Co mane obino boti dyewor man, tye kwene? Kel gi woko botwa, wek wa ngin gi. Ka Lot odok woko botgi i doggola, ka olor doggola inge, Ka owaco ni, Akwano wun, owot owadwa, pe utim tim marac calo man. Nen kombedi, atye ki nyirakwana aryo ma pe ginyuto co; wek akel gi woko botwu, ka utim kwede gin ma ber i wang wun: ento pe utim gin mo keken i co magi; pien obino ni pe, gicung i bwo tipo me otna. Ka giwaco ni, Cen woko. Ka gidok giwaco ni, Co man acel obino ka jadak, ka kombedi mito bedo jangec: kombedi watim ibica marac moloyo ma watimogi. Ka gipido co, wa Lot, matek tutwal, ka ginyuto cok me yebo doggola. Ento co magi giweyo cinggi woko, ka gikwayo Lot donyo i ot botgi, ka giloro doggola. Ka gitwo co mane gitye i doggola me ot ki kabobo wang, matino kede macalo: omiyo gicoko gin keken i yeny me nongo doggola.”

Temo me Teming me Cakke i Kare me Kur-alala

Lacoo White owaco ikom kom yub me temo ma nywako i kare pa Kristo ki i kare pa jo Millerite, ka onyuto yub me temo ma nywako pi wa. I buk me *Early Writings*, pot buk 259, en owaco ni, “Jo ma pe gin dongjolo orio me Yohana Lakwongobatiza, pe ki romo konyo gi miyo pwony pa Yesu; dok pe ki romo konyo gi tiyo pa Kristo i Kacok Maleng ma malo.” Ka dong en owaco ni, “Jo ma pe gicwalo orio pa Malayika me Acakki, pe ki romo konyo gi orio pa Malayika me Aryo; dok pe ki romo konyo gi Kwonga me Dyeworwen.”

I kin gire i *Early Writings*, 259, ka dogola olor i kare me Kristo, Jo-Yahudi tye i mudu me roc kikome, i bolwongo.

Akwan pa Millerite me Malaika me Ariyo en akwan pa Lot. Malaika aryo bino i can (June 1842), Kwena pa Malaika me Ariyo obino, dok Lot olwongo gi me bedo kunu i dyewor acel (Tarrying Time). Tye guro, ci doggola mo loke (October 22, 1844).

Wa wabino ngec me Baibuli mukene ma kare me kuro tye ka rwatte ki Ngec me Millerite, ka pe wa pud oketo magi ducu kacel.

Moses, Abila Maleng, ki Kare me Kurutu

Akwana ma obedo ni Mose gamo cik me gedo abila ki Cik.

Ki i buk *Patriarchs and Prophets*, pot buk 313–314: “I dyec abiro, ma obedo Sabato, nywako Musa dok iot. Iot ma dinnene oyabe i wang jo Israel ducu, ci dule pa Rubanga oywek adaka calo mac ma tye ka camo. ‘Musa ne odonyo i dyec iot, ci odok malo i got; ci Musa ne tye i got nino artam adek ki dyeworwen artam adek.’ Kuro nino artam adek ma onwong i got pe owoto kacel ki nino abicel ki acel me yubo.”

I kin cawa me historia man, Musa obedo niang die 46 ka tye ka gamo cik me yubo kacok me gero kacok pa ot me lamo, ma tye ka rwate ki mwaka 46 ki i 1798 waa 1844 ka Rubanga ocako temo ot me lamo me ba-Millerite, kacel ki mwaka 46 me Herode me dwoko yubo ot me lamo kede ma kigwoko i Yohana 2:20, kede en aye kromosome 46 me ot me dano. I kin nino abicel, Yosua obedo kacel ki Musa, kede gityamo mana kacel ki mato pii ki i awi ma olwongo ka doki ki i got. Yosua pe odonyo i lwic kacel ki Musa, ento odongere ka tye i kore, ka tye ka tyamo kede mato nino duto ka tye ka kuru dwogo pa Musa, kun Musa oyweko cam i kin nino pieri adek.

I kare ame odong i wi ot góra, Musa onongo nongo cike pi gedo kabedo maleng ma iye tero pa Lubanga bene pe ibedo ki kony me bedo ka twol. “Wek gitye cana abedo maleng; pien An atye me bedo i kin gi” (Exodus 25:8), man obedo cik pa Lubanga.

Man aye ka wa nongo iye namba 46 ka kicwako kwede ki gedo me gang maleng.

Wabibedo kwanyo ki i Cok Kwo me Exodus, dok waibedo niang anyim me kuro i lok man, pien obedo calo cing kwan me anyim me kuro i kare me Kristo, i kare me jo Millerite, kede i agiki me piny. Anyim me kuro tero kwo me jami ma miyo yoo me agola me Koko me Dyeworweny i can, dok miyo obedo jo lamo me kit aryo. Ka pe anyim me kuro, te jami me ginacoya me kare meno pe obedo tye pi gin ma Rwot mito timo i Koko me Dyeworweny. Myero waniang gin ma anyim me kuro pwayo.

Nia 24:1, 6-8 (KJV): “Kadic ocoyo bot Musa ni, ‘Dwol i polo bot Yehova, in kede Aroni, Nadab, kede Abihu, kede dongo piero abiro me Lud Israel; ci wubed ka lwor ka i kabedo ma bor.’ . . . 6Ka Musa omedo but joo ka acel, odwok iye i ongi; ci but joo mukene omiye opok iwiye me abila. 7Ci omedo buk me lagam, okwano i nyim lwak; ci gin owaco ni, ‘Wabiketo tic ducu ma Yehova owaco, kede waabedo lulam.’ 8Ci Musa omedo but joo, opoko iwiye me lwak, ci owaco ni, ‘Nen but joo me lagam, ma Yehova otimo kwedwu kwede i kom loki ducu.’”

Nino 46 magi-ni, nino Kare me Rumo Acalo Keto Cwinya, en kare ma Rubanga dong odonyo i cikke ki lwak mo.

Itye rwom wa donyo i tung rwom me gonyo kacel ki jo-Millerite i lok me kwena man? Ee.

En aye keto cing i yo me karacel ki Kanisa me Kristo i Pentekositi i kare me Kristo? Ee.

Kare, kare me kuro man obedo acel ku nyut pa yo me Lubanga katye ka donyo i wi lagam gi lutino dano mo.

Niawok 24:12-18 (KJV): “12Atye Mukama owaco bot Musa ni, Dii icen bot an i kom got, dok i bed kany: an abimi buk pa got bot in, kacel ki cik, ki cik acike ma acoyo; me i pwony gii. 13Musa dok ocako cakke, kacel ki Jwacu, laticce: Musa dok odii i got pa Mungu. 14Dok owaco bot doggola ni, Bedu kany piwa wa, tung ka wa dok wa dwogo botu: dok nen, Aroni ki Huri tye kacel kodu: ka dano mo tye ki gin ma mite ni otim, obi botgi. 15Musa dok odii i got, dok kica ocwalo got. 16Dok ducu pa Mukama odong i kom Got Sinai, dok kica ocwalo i nino abicel; dok i nino me abiro olwongo Musa ki i dye kica. 17Dok neno pa ducu pa Mukama tye calo mac ma tye ka cwo i wic got i wang jo Israel. 18Musa dok odony i dye kica, dok odii i got: Musa dong obedo i got nino pyer abongo ki dyewor pyer abongo.”

I wang lok me Musa, wa neno kare me kuro. I kare man, cwec me coc aryo tye ka nyutu giri me cing-ber, ci Twon wa tye ka donyo i cing-ber ci tye ka miyo Musa cik i kom yubo me gedo Kac me abila.

Ki mwaka 1798 oo wa i 1844, mwaka 46 magi, Rwot ne tye ka cako ot lega me ba Millerite, wek onong doyo i cik me girik kodi ki Israel me mwaka-ni.

Kare ma wan appena kwanyo ngeye kwede i kom Musa ki kare me kur onongo rwom pa jodongo makwongo 70, i lok me jami ma i Baibul lwongo ni Pentekosto—nino abicel i tung i nge Kwo me Katye. Mukama ociko Israeli me poyo Pentekosto pi naka. I Cik Maber Manyen, Pentekosto obedo gin ma kere-kere ko tic me kanisa pa joma gengo me acel, ka poyo lok me jami tye man adiera. Wanongo jami me kabedo acel i Pentekosto i kare pa Kristo, i lok me jami pa jo-Millerite, dok jami man nok doki i agiki me piny.

Pentekoste ki Cawa me Kurwot i Testament Manyen

Wek wa nen Pentekoste ki i Luka 24:44-52, ikare me lok pa yoo me adwogi i Emausi.

I kare i buk Luka, jo pwony aryo ma ocito ki Yesu gikwanyo En obed kede gi. Baibuli tye ka tic ki lok “bedo.” Tye kare me bedo ma kiketo alama kany, ento wa mito keto alama i kare me bedo mukene i lok me gin ma tye iye kany.

44 Ka en owaco botgi ni, “Man obedo lok ma awacowu botu ka an atye kwedu dok, ni myero gik ducu ma kigweto i Cik pa Musa, ki i buk me lanen, ki i Zabuli, ma kwena, opongre.” 45 Ka en oyabo twolo gi, wek gungelek coc piny me Lok pa Lubanga. 46 Ka owaco botgi ni, “Kitye kwede i coc ni, pingo Cristo myero otu bal matek, dok ocer ki i lyeto i nino me adek; 47 dok ni i nying en, myero kicako tito penito ki weyo gruk me bal bot rok ducu, kicako ki i Yerusalemu. 48 Kwu obedo caden me gik man. 49 Ka nen, atyeko cwalo botu cing me Cike pa Wonya; ento kweruwu i kibuga Yerusalemu, wang acel ka kumiwu teko ma aa malo.”

Caa me kuro otoyo ki cik me kuro i Yerusalemu pi tero. Ka eni aye kama miyo lok dongi tero pi jo Millerite.

Kwo bedo ka kuro tyen ni kuro. “Gum ma rwate bot ngat ma kuro.” Kuro ngo? Miyo teko.

Pe i twero niang maber teko me Koko me dyewor gangwen ka pe i niang kare me kuro, kama kikomo gi ni otwero gi me tim adwogi me teko no. Man en bute acel me lok me ngec. Me bedo ni terang ma kiyiko inyuma ducu omede ni lengo, myero i niang historīa ducu.

Twero pe i neno nining ma man tye ka mede iye, ento kiny obedo neno matek.

Ajora Adek Miyo ki Cawa me Kuroo##

Joneno adek aryo ne otelo jo ma lube ki Miller i nwong marac ma omiyo kare me kuro kacung dok ki wii tam me acel. Joneno adek man bene gin aye adek ka William Miller owaco ni en otyeko twero me aa ki cako gi: 1335, 2520, ki nino 2300.

Ka i ngeyo ni kare me kuro man obedo bute ma keken i Koko me dyewor, myero i penyo gin angeyo ngo ma omiyo kare me kuro. Obedo jo profesi adek me kare magi: 1335, 2520, ki 2300.

Ka i kwero porofeta me 2520 ki 1335, i tye ka pe i ye Koko me Dyewor, ci i lobo woko ki i yo dok i poto me piny marac ma tye piny.

Man en aye wa i wang wa ni con gin weng magi.

Gin dong pe obedo pien myero gubed ka tye ka kuro teko ma aa malo, dok i Wiye me Millerite, teko man obedo Pii me Dyeworotino.

“ento unong dong beduru i iye gang Jerusalem, nio kace uwot ka i rwom malo. 50Ka En okwanyo gi oa woko oo wa i Bethany, eka oyiko cinge malo, ogwoko gi mot. 51Ka dong tye ka ogwoko gi mot, opokke ki gi, eka okel go i polo. 52Ka gi dong olamo En, gidok cen i Jerusalem ki mor madu; . . .” Luka 24:44-52 (KJV).

Bethany en gang pa Jerusalem, ma tye ka acalo mile acel ki po ciuk me nongo woko ki i taon. I nino pa Yesu, man obedo lacen mapol mada, pien lwak duto ne cako wot keken.

Bethany tyer ni “Ot me Jo Ma Lwak.”

Kabedo ma Yesu omaro bedo iye adwongʼ ne obedo Bethany, ka Lazarus, Mary, ki Martha ne iero iye.

Myero ni tic me nying ni Kwan me Donyo i Yerusalemu ma Lacoo White tic kwede me nyuto Koko me Dyewor.

Ka Yesu pud onyo dong Ierusalemu pi Kinywol Mucel, en oyot i Bethany, ot pa lugweng. Tye kare me oyot ma tye kaot kaot nyima Kinywol Mucel, kit ma bene tye kare me oyot ma tye kaot kaot nyima Koko me Ceng Dwe. Gitye lok me kwena ma rwatte, ento wa pud tye ka tic ki Luka 24:44-52 ka wa kuro kede oyot i Ierusalemu.

I kin *Early Writings*, pot buk 247, ka loko me kwena pa jo Millerite, Sister White waco ni, “Jo ma guye cwer ni gubedo ka nen ki i Buk me Lweny ni gubedo i kare me aweko, dok myero gurot ki can marac me cing me teko ka kuro tyen lok pa gin ma guneno. Adwogi acel-luwang ma omiyo gucako tero cing ka kuro Rwotgi i mwaka 1843, omiyo kede guworo ni obino i mwaka 1844.”

I kare me “Midnight Cry,” jo Millerites onongo guwero tyen lok me Cik Matwero.

“Jo ma gucen” ma aa ki icen me acel neno ki i Cik Maleng ni gin bene tye i kare me kuro, dok adwogi acel ma omiyo ginyuto mwaka 1843 calo kare me dwogo pa Mukama wa, kombedi no pwodho ni en 1844.

Ngat ma Rubanga otimoo pi gi? Eno oyabo ngecgi. Man aye historia ma rwatte ki me lutic pa Yesu.

Kare mar Jacob kacel ki Cik Mulaikaẹ

I kare ma ikanyo i lok me Yakobo. Kare man me ikanyo tye ka ler marac i kom adiera mapol me porofeto, ento wabed wa tye ka gwayo keken moko ku i gin ma.

Acaki me Kwan 28, cakere ki but kwan 10, nyuto ni lok me Yakobo tye ka twero cako cing me agiki me piny. Wod pa Yakobo gin kelo cal me jo 144,000 i agiki me piny.

Yakobo obedo ki nyigone ma pe ibin adek—dako aryo, Rakel ki Lea, ka ci dako apari me gang aryo. En myero tye ki tic pi dako ne: nino 2520 pi Lea, ki nino 2520 pi Rakel. I lok pa Yakobo, wa neno 2520 aryo duc, ma kelo kit ma nyuto Ker pa Icil ki Ker pa Ibolo.

Yakobo en cal meany mar akwana me Millerite History kacel ki jo 144,000. Lokone myero omi wa lyel i agiki me piny.

Acakki 28:10-15 (KJV): "10Jacob okato ki i Beersheba, odoko ka i Haran. 11Oromo oo otwonge ka i kabedo mo acel, dok odak kunu dyeworubela weng pien ceng onongo odoko piny; eka ogamo got mo ki i kabedo meno, ogiketo piny wiye calo lyec, dok onino piny i kabedo meno me nino. 12Eka oloto, ka nen, onongo there otwero acel ma oket i piny, dok wiye onongo omedo i polo: ka nen, malaika pa Lubanga onongo tye ka nyero dok ka cako piny iwiye. 13Ka nen, Mukama onongo tye ka ato iwiye, eka owaco ni, An AYA Mukama, Lubanga pa Abraham wuonu, dok Lubanga pa Isaac; ngom ma in inino iwiye, an amito me miyo ni in, kacel ki nyikwayo. 14Dok nyikwayo bibedo calo pro pa piny, dok ibinywal i bor polo me abic, i yoo me ceng oo, i yoo me ceng aa, i yoo me anyim, dok i yoo me nyuma: dok i komi ki i kom nyikwayo, dogola weng pa piny bibiyweyo gum. 15Ka nen, an atye kwedi, dok abiro gwoki i kabedo weng ma idoko iye, dok abiro dwoki dok i ngom man; pien an pe abiro weki, nio wa ka awoko tyen lok ma awaco ni ikom."

Rwot dong tye ka donyo i ngolo me cik ki Yakobo. Ka Rwot donyo i ngolo me cik ki Musa ki Israel, tye kare me kuro; ka En donyo i ngolo me cik ki Yakobo, tye kare me kuro; ka En donyo i ngolo me cik ki Israel me kare ni i Histori me Millerite, tye kare me kuro; kadi ka En donyo i ngolo me cik ki Kanisa me Kristo i Pentekoste, tye kare me kuro.

I leb man eno, ikare me kuro, Lubanga yabo ngec pa jo mege i Cwinyone, ma kikonyo ki lango ma malaika tye ka too malo ka pinyo anyim—cim me nywako lok ikin Lubanga ki dano.

Acak 28:16-17 (KJV): "16Ka Yakobo ocer woko ki i tye-ne, ci owaco ni, Ada, Mukama tye i kabedo man; an pe angeyo ni tye eni. 17Ci lworo omako en, ka owaco ni, Kabedo man marac me lworo ango! Man pe obedo gin moro dok, ento ot pa Katonda, kadi man aye dyer me polo."

I kare me dyewor moo ooceŋ, bulu Millerite tieko ka cing pire woko ka bedo Iganga pa Katonda. En dong tye ka donyo i endikano ki gin, ka kelo gin bedo Israel me kare-ni.

Acakki 28:18-19 (KJV): "18Ci Yakobo ocako cokcok i kar aca, dok oyako got ma en omedo ka can pi wiye, okelo tye calo abila, dok oyolo moo iwiye. 19En omiyo nyinge ni Betel pi kabedo man: ento i kare mukwongo nying gang caa meno ne Luz."

“Luz” olokke. Jo Millerites pe gin lwak pa Katonda i mwaka 1798. Tekwaro pa jo Millerites obedo tekwaro me kaka En aye donyo iye i wiyee ki gin keken, ci tye timo gin bedo lwakke, ka loko gin ki “Luz” bedo “Bethel.”

Acakki 28:20-22 (KJV): “20 Eka Yakobo olwongo olam, ka waco ni, Ka Katonda obedo kweda, kadi oyuba i yo man atye ka cito iye, kadi imi cam me acamo, kacel ki dye me awoto kwede, 21 me bedo ni adok cen i gang pa wonya ki kuc; ci Yehova bibedo Katonda na: 22 ci kidi man, ma aketo calo abila, bibedo ot pa Katonda: ci i gin weng ma ibimiyo, atim atim abimiyo i komi acel me apar.”

Nwongo pa Yakobo tye donyo i cike maran. En kwano Lubanga me gwoko en i yoo—Yoo Macon—and me miyo en mugati me cam. Jo Millerite myero cam mugati gi kengi, dok pe odok i bonyo pa ba-Protestanti.

Ka wa mede ki camo mukene ma Katonda omiyo wa, en aye bino okworoe cing kwene kwede wa. Mukene ki pwot ma tye i kwena pa Yakobo tye ka nyuto ada ma tye i Kart 1843, ma Ellen White lwongo Dongo me Ceng Mucung—Yo pa Lacen ki mukene.

Mokwongo me Pwonyo pa Kristo, pot buk 270: “Raki ma Yakobo oneno i wangcen pa dyewor, cing acel me piny cweyo i piny, dok dong rung me malo tutwal oo i polo me malo loyo; Lubanga kene aye ka malo pa raki, dok ducu pa Lubanga lanyut i rung acel acel; malaika tye ka tye nywol dok tye ka cweko i raki man me ler ma lanyut, en nyutu me wang keken me nywako ma pe ceko ka igwokke i kin piny man ki kabedo me polo. Lubanga timo dano me dano wakwe ki tic pa malaika me polo i lworo ma pe ceko ki dano. Raki man nyuto kana me wang ma atir dok me tek me nywako ki jo ma bedo i piny man. Raki no otyeko me nyutu ne Yakobo Jatwero me Lobo, ma lamo piny ki polo kany. Dano ducu ma oneno adwogi ki ler pa ada, dok agamo ada, ka onyuto yero pa ye i Yesu Kristo, en lacoo me cawa me Wangwabye i yub ma loyo pa lok man. En aye jalwoko me mwandu me polo, dok en tic mere me nywalo ne jo mukene, me canyo gin ma en otyeko gamo.”

Cawa oyabolo ngecgi i kare me kuro, en aye timo man kun ooro malaika me nywol dok me cobo i rung me abila.

Ka irece adwong, in i tye ki rwot me nywalo ne ki joma mukene. Ka itye ka itim rwot mamegi, idoko olweyo—nyutu me yubo lok. Wan ocel ni obed nyutu meno.

Review and Herald, November 11, 1890: “Ladaro no cako keto ginang Kristo; en aye kana me kwanyo kwena i kin polo ki piny, ci malaika dok tye ka cito ki doki i kwo me rwate ma pe cok i kin gi ki jonywal ma opoto. Lok pa Kristo ma olwongo i Nathanael bene onongo rwatte maber ki cal me ladaro ka en owaco ni, ‘Ada, ada, awacci ni i komi, i anyim ibino neno polo oyabe, ci malaika pa Katonda tye ka dwogo malo ki kato piny i kom Wod dano.’ Kany Okwanyo dano onyuto kene kikome ni en aye ladaro me taj, ma timo ni rwate i kin polo ki piny bedo gin ma twero timore.”

Jakobo tye ki kare me kuro; en okuro dok oloto kwo pa ladara, ma peparo nyutu Lubanga ka yabeo nying ngec me Lokke bot lwakke i kare me kuro. I historia man, Lubanga tye ka donyo i koba ki lwakke, ka ogolo gin ki i Luz dok ka oloko gin bedo Bethel—Ot pa Lubanga.

Kubo me kwede ma malaika tye ka tye i cato ki bino i cato i coo, ma en Kristo, dong pe keken nyutu nywalene i ka mago, ento bene onyutu i kit me Zekaria. Siita White owaco ikom man i *Review and Herald*, July 20, 1897, ento osomo kit me cing acel mapat.

“Joma ma okiro cwiny ma tye ka cungo i but Won Ngat me piny ducu, gin tye ki kabedo ma lacen omiyo Satana ka kerubi ma oketo kucwi.” “Ki i joma maleng ma otum kom tron ne,”—“joma maleng” gin ngo? Malayika. “Ki i joma maleng ma otum kom tron ne, Won Ngat tye ka gwoko kube ma pe tuk ki jo ma bedo i piny.” Mano aye leda. Ento keken, kany Lakwena White pe bino timo tic ki leda calo nyig coc.

Mwauta me gwol kelo nyutu kica ma Obanga tye ka gwoko kwede tara me jo ma gityeko yie ka pe gilok-lok kede ka pe gikwanyo. Ka pe obedo ni mwauta maleng man oyuke ki i polo i loko pa Jwogi Obanga, teko me tim marac dong obedo ki rwot mukene weng i wi dano.

Woro pe kelo wot ka wa pe jolo ngec ma En ocwalo botwa. Itye ka wa kwero mafuta marac maleng ma En mito odwol i iye canwa, me cako nyuto bot jo ma tye i mwic. Ka lwongo bino ni, “Nen, laco manywola bino; aa wun oko me rwatte kwede,” jo ma pe ojolo mafuta maleng, ma pe oketo kica pa Kristo i iye cwinygi, gibin nongo, calo nyako mapol ma pe gatyeko, ni pe gitye ayot me rwatte ki Ruotgi. Pe gin aye kengi ma giromo nongo mafuta, ci kwoni gi obale. Ento ka gikwongo Lakwena Maleng pa Woro, ka wa lega matek calo Musa otimo ni, “Nyuta wa ducu lyel ni,” amore pa Woro obin keyo i iye cwinywa. I but dogola ma mwonya, mafuta ma mwonya obin cako wa. “Pe ki teko, pe ki twero, ento ki Lakwena na, owaco RUOT pa zasti.” Ki jolo lyel maleng ma cako ki Ceng pa Tim Kica, lutino pa Woro gi lengo calo mac me piny.” Review and Herald, July 20, 1897.

I leb me Yakobo, wanongo leb me akwana pa Millerite History. Tye kare me kuro, dok en neno leda ma nyuto kubeber kwo me kwanyo lok ikin Nono ki Lobo.

Zekaria owaco wa iwa oro aryo ma mwony. Leeta tye ki lutingini onyo wiye aryo ma dit, ento Zekaria nigo lwongo gin ni iwa oro aryo.

Wan myero waa gamo ote me kwena ma otye ka loke ki i ladara me Polo, dok wa nywaki gin bot dano mukene. Ka waketo man i tic, wa-doko but ladara, but me tic me nywako kwena.

Min White okube aman tie ikom cako me nyutu pa “Abinyom Apar”.

Ite i wiye me Millerite, gin bene tye ka otimo lagwok me nyako apar. Kare me Jacob me kuro en aye kare me kuro i Matthew 25 ki Habakkuk 2: “Kadi nipoe anyim me wang tar, ikur pire.”

Lok me Yakobo ki Zakaria tye kwo me kuro acel.

Cawa me kuro pwonye, ikin moko, ni Mukama co tye cok me medo ngec pa lulubbe Dano me Lok pa Katonda. Ka pe iromo rwako Muto Maleng onyo, in iyer mwoyo piny mapol.

Ka ioo iromo i yat man, ka dogola oloro kede in i nyako marwate mapol, Siista White owacho ni, “Lok ma lit tutwal ma onongo gityeko winyo, ‘A ngene ni pe ageno in.’”

Pe pe romo yeko mwaka me kurumo ki Itye me Dyeŋ Akiro. Mwaka me kurumo cako oko me Cwiny Maleng, ma yabo ngeni pa jo pa Katonda i Kom me Neno i Itye me Dyeŋ Akiro, dok miyo moo ma yero nyako ma ryeko ki nyako ma pe gilwongo ryeko.

Cawa me Kur ki Cud pa Kristo ma Dongo Madit

Tye i kare me kuro ka Kristo otimo ticce ma rwate ki lwak—coyo Lazarus ki i tho.

Yesu ocamo kwena ni, “Lazarus twero. Bii, iatyi iye.” Ento Yesu pe odok iye cutcut.

Lakwan White twero ni jo mukwano ne giboto i kom man. Ne gidwogo i tamgi ngo mere mape obedo me konyo osingne, onyo me nyuto teko ne calo Messiah. Ento en ne odok dong.

The Desire of Ages, pot buk 529: “I kare ma Kristo oloro me bino bot Lazarus, En tye ka ki yub marac me kica pi jo ma pe gitye ka rwom gi En. En oling dok i kare man, wek ki cweyo Lazarus ki i too, En omi bot lwak ne ma tye ka bedo ka ngat matek ki pe iye, adwogi mukene me neno ni En aye ada ‘cwercwiny, kadi dong kwo.’ En pe onongo mito juko tec ducu me gen bot lwak, romo ki romo, rwatte ma tye ka wot maraco me ot pa Israel. Cwiny ne onongo tye ka peko pire tek pien pe gitye ka yut marac gi. I kica ne, En oyubo me miya gi adwogi acel mukene ni En aye Lacoko, Ngat acel ma keken twero kelo kwo ki pe-too i wang. Man obedo adwogi ma jo-kapere pe twero giko awobe maber. Man aye omiyo En oloro me wot i Bethany.”

Ono odwogo me miyo gin cing adwogi acel mukene me anyuta ni en tye ki twero me cweyo jo ma oto dok i kom kwo.

Cud ma ocake manokino loyo ducu, tye dyeko me cako Lakaro ka oa i tu, oketo lak twero pa Katonda i kum tic ne kacel ki kwanyo ne me bedo Lubanga.

I kare me dyewor pa dye, Lubanga tye ka cweyo aparo maber. Man obedo cal me tic pa kaketo cwiny. Jo Millerite bene ne tye ka kiketo cwiny i cal, ka miyo cal me kaketo cwiny pa 144,000.

Pwony ma i kom Lazarus obedo ni Kristo romo tero dano ma oto i pog pa tim marac ki gric dok cako me kwo.

I leb me Lazaro, Kristo lok tye ni to obedo nino.

Ducu weng tye ka nino. En tye ka turo. Obi kwo-cako Lazaro, kelo gin i kwo dok keto cing-nyut me en i komgi. Man aye cudu me cing-mir pa en.

Iye i kom wa, ka eneko cing 144,000, enwero gi malo calo cing-ranyisi.

Zakaria owaco ni bandira meno tye calo yat maber me welo i korona. Man en ticce me tyeko me rwodo korona.

Ka cweyo i piny me adwogi ki yube me adier i historia me jo Millerite, kare me kuro nyute ka iyo nyang Wekony adier. Latik me ceng, ka malayika tye ka dung iwiye ci gibino piny, en aye kama tic me acilo me nyonyo pwony timore iye.

Donyo me Ibino ma Lubanga kede Ywak me Dyeworowot Ceng-dwe##

Kombedi wa nen wa nenwa i Komo me Cwiny me Loyo. Nge ni ngo ma Siita White keto i rany me Cwiny me Loyo i Spirit of Prophecy, volume 4, pot buk 250.

“Lwak ki dyewor ceng wi dyewor pe opwodore matek i lwet leb me aworo keken, ento pwony me Candamcigwen obedo maler dok makwongo. Twero mo ma peko cwiny nowot kwede, dok omwodo tipu dano. Pe iwinyo para, pe bene iwinyo penyo mo. I kare me donyo me Kristo me lyeto i Yerusalemu, lwak ma onokecok ki i kabedo weng me lobo pi gwoko dyel, nongole ki cwercwiny i Got Oliva; ka gityeko bedo acel ki lwak ma tye ka tito Yesu, gikwanyo cwiny me kare onyo, dok gikonyo me medde i koko ni, ‘Gum marac on ma bino i nying Rubanga!’ [Matthew 21:9.] Kit acel man, jo ma pe gityeko ye ma nongole i kacokke pa Adventist—ace ki i mito me neno keken, ace bene me yel—giwinyo twero ma tyenyo cwiny ma obino ki kwena ni, ‘Nen, Nyako-kwayo bino!’”

Keto pa Yerusalemu i yoo me yeej ni kelo cal me dyewor atini.

Wek wa kwan ngo ma Lakica White waco ikom Konyo ma Lawot i The Youth Instructor, February 21, 1901.

“Cawa me Kristo donyo i Yerusalemu obedo kare ma ber loyo i mwaka. Got Olivet obedo obulu ki lum ma car, dok bungu-kwede obedo maber ki yat ma tye ki dyer adwogi adwogi. Ki i kabedo ma orum Yerusalemu, jo mapol bino i nyim dyel ki miti mapore me neno Yesu.”—Pingo? Nipe otye owaco botgi i kom Lazarus.

“Cuku ma dmiyo pi Dwonya, i cweyo Lazaro ki i lyel, onongo tye ki tic ma mpol adwong i wi lwak, dok gwoko pa lwak mapol matek keken oyubore dok otyeko cako i kabedo ma Yesu onongo kwo tye iye.” Pi meno, En tye ka ngole i Bethany ka pe dong odonyo i Yerusalemu i Donyo ma Lubanga.

Man tye ka nyuto Cawa me Tarrying.

Karec ceng obedo atye ka Yesu ocwalo jo mukene ne pwonyi meco i gang Bethphage, ka owaco ni: “Wutuu i gang ma tye anyim wun, dok cutcutubed wu bino nongo dong osibe, kacel ki nyaraci ma tye kwede: yai wugi, dok wubed kwanyo gi bino kwana. Ka dano mo keken owaco gin mo botu, wu wac ni, Mukama mito gi; dok cutcutubed en obedo biromo cwalo gi.”

Man obedo kare me acel i kare me ticci ma Kristo oyie me tye ka otimo piny; eka jo mukene ma lubbe ki En onongo gitye ka ni ginwongo man calo cing me ni cawa dong oo me En okwanyo kero ki twero me kerre, ci okwo ka keto kere i kom tron me Daudi.

Ki tic maber atii, gitye owoto gin timo cike no. Gitye nongo nyar dongki no, gitye yweyo en, dok gitye kelo en bot Yesu, ma obedo iwiye.

Ka Yesu obedo i wi lee, polo opong ki koko me pak ki me locho. Pe omwalo anyim anyim me rwot, pe olwongo ateta me twon pa rwot, kadi pe gi dako lwak lubanga ma tye ka lubo En. Ento olwongo tye i kin dul dano ma cing gi opong ki geno me yub.

En aye ka ocoyo dano ma oto. Dano guparo ni En bino bedo Lalar pa Israel. Dano man pe gin ngo?

“Jo polgi ticel ki ticel yiye gin kene ni cawa me Icarael me yweyo ceng dong oo. I kin neno me tamgi, gin neno jolwete me Roma ka goke anyim, kacel ki koboogi ki juku ki Jerusalem, dok rok me Jo Yuda dong obedo ni free dok ki i jar me loc me lawot. Ki dogo acel ka cito i dogo mukene, lapeny ni cito, ‘Ento i kare man bino dok dwoko ker me Icarael?’ Pol i kin joma tye i can recall lok me lanebi ni: ‘Bedi ki mor madit, in nyako me Zion; go ki dwogo, in nyako me Jerusalem: nen, Kabaka ni bino boti: en gilwongo ni ngol, ki yot me warru; en pe opong ki pyem, dok tye ka ryemo i kom osio.’ Kwang acel acel temo me loyo mukene i dwoko pi lok me lanebi ma golo anyim. Koko ni rwate ka dwogo ki i got ki i poto, ‘Hosanna bot Wod Daudi:’—Koko me Dye Ceng—‘Ngat ma bino i nying Ladit obed me gum; hosanna i polo malo tutwal.’

Iye ikok acok ki iye ywak pe onongo ocwal i kare me yat ma. Jo ma con gitye ka gubedo lutum, ento wanggi gucango pi Wod pa Katonda, gubedo ka gitye ka telo yoo.

Ngat ma otel yore? Jok ma dong bene nongo obedo pa Laodicea.

Gin opwonyo cok bot Yesu, kun dano acel ma En ocoyo ki i too oteló jami ma En otye ka tye iye. Gin ma con gubedo gonyo wi twol dok pe guwaco, ka kombeddi gucango, gubedo ka meddo dwon hosana ma yom. Dano ma con guol, ka kombeddi gitye ka wot, guceko yat pa palma dok gunywalo gi i yoo En.

Ngat ma obede ka kigengo woko ki i wang kwo pa jo, no tye kaeno, ka gicwero woko ki teko pa Larem. Otyeko keto pwolne i yo ma Larem tye ka cako iye, ka owaco matek ni, “Wupwod Mukama; pien en ber: pien ngwonye bedo ma pe tum.”

Ngat ma i cwec obedo kany, kombedi i tamme maber, medde temo cadenne ni: “Rwot otimo gin mapol madit pi an, ma acwiny yom kede.”

Jo ma otyeko dwogo i tho bene nongo tye kanyo, ka gitye ka pakone. Cwiny lacoo ki yat ma pe ki dano ma ogwokogi nyuto ticce ma amora. Lutino matidi, gi jo ma oyango ki two, kacel ki jo ma odwogoogi ki i lyel, onyalo nywalo yo me Lakwena ki yie me palma kacel ki yat maluba.

Dong Yesu otwero bedo ka kur i I gang jo ma piny, makwongo i Cawa me Kuro.

Pingo? Nipe en aye cokcok me woto cwiny maleng ne openo ngecgi, ka tye ka loko me Koko me Dyewor.

I tyen lok man, En bino calo Kabaka, ma tyeko ni kelo wa i nino 22 October, 1844. Dok Yesu bino me rwate twero pa kabaka i nino 22 October, 1844? Ee.

Man eni dwe Konyo me Wekki ma i Yec, dok tye jo ma gibino cako Dwol me Dyewor.

Ngat adwongi nga ma? Gini aye jo ma kiwiro doki i twero pa Kristo.

Lok me tim pa ngol marac me Kristo, tekone me loko wa aa ki butu dong wa neno, aa ki tho dong wa bedo gi kwo, aa ki two me truk dong wa bedo maleng, tye i kom kwena me donyo me Yubo, ka omiyo piny gin ma cako keto anyim Koko me Dyeworwen. Ngo ma tingo lok meno?

Gin ngo Kristo tye ka tye ka tye iye? Ote. En Kwena me Islam ma cwalo kwena me ngwol pa Kristo.

I mwaka 1840, cwak me teko pa Kwena me Malaika me Cak kiwoto kacel ki twero me gengo Islam. Kwena me Cak tye kwedo i Kwena me Ario; pe ginywako romo kwanyo piny.

Kwena me acel odwogo Kwena me aryo.

Kwena Maber me Akwan Mukwongo onywako adier ka Islam ojukwiny, ka tye ka otur buco me profesi. Kunywako man omiyo Kwena me Malayika Mukwongo doko ki tek, ci omiyo ba Protestan niging doggola gi ikom iye.

Karyo dyekuciko dyewang ot pa kanisa maprotestanti obedo kwedo Lok pa Islam.

Akwana me jo Millerite tye ka cako cen i kom akwana wa.

Lok me tim mar adwogi pa me Kristo i kare me cingo adyera me 144,000, ka Ladit oyolo Yweyo Maleng pire kede yabelo Lok me Cik i wang jo Laodikia kacel ki jo trand adada me Adventism, dok cwalany odoko ka en obwolo kwede i kom osio—Lok me Islam.

The Great Controversy, pot buk 427: “I kare lyeto kacel ki lwel me mwaka 1844, pwony mewaco ni, ‘Nen, Laco me nyom obino,’ ne kicwalo. Kinde meno ne kiketo piny dul aryo ma kikonyo i nying latin mategi ki latin mugwok—dul acel ma ne ityeko neno fweny ki yom i bino pa Rwot, dok ma ne dong tye ka yubo acel acel me rwatte kwede; dok dul mukene ma, ma boja ne olimo gi lworo dok gitye ka timo ginwoko me pwonyo pa cano piny, ne gucuk ka gubedo maber ki ngec me ada me lok me ada keken, ento ne pe gitamo pi kica pa Lubanga. I lok me lapor, ka laco me nyom obino, ‘jo ma ne gitye ayuba guwoto kwede i nyom.’ Bino pa laco me nyom, ma kinyuto ka, timo timo motye ka nyom pud pe otimme. Nyom konyo nyutu ni Kristo otyeko rwako kwon kal me Kerne. . . .”

“Triumphal Entry” en aye tye Kwaro bino. I dye 22 mar Okotoba, 1844, En otyeko nongo Ker. Ma en “Triumphal Entry.”

I kare man obedo kare ma gurup pii aryo tye ka giketo cing me lagam i losgi me agiki.

“Okwena ni, ‘Nen, Dyang wat bino,’ i kare me ceng lyel pa mwaka 1844, omiyo alup mapol oyubo bino me acel pa Rwot. I kare ma kiketo, Dyang wat obino, pe i lobo, calo jo oyubo, ento obino bot Lakwena me Nino i polo, i nyom, me rwako Ker ma en. ‘Jo ma gucike guwoto iye kede En i nyom: ci doggola’—ango?—‘oguk.’ Pe myero guwot iye nyom kun gucung i kom gi; pien nyom tye i polo, ka gin tye i lobo. Lupwonye pa Kristo myero ‘gikur Rwotgi, ka En dok bino ki i nyom.’ Luka 12:36. Ento myero guniang tic pa En, kede gilub En ki lworo ma i yweyo ka En donyo ka i wang Katonda. I tic man aye ma keto ni guwoto iye i nyom.” The Great Controversy, 427.

Acat me Cawa me Kur Anyim i Cik Maleng

Lok coc ikare me kuro. Wan wabibedo ka wangeyo gin manok i cing cing, eka waagik kede lok mo acel ki me Lakica White.

Matayo 25:5: “Ka Odako awoto orwako, gin duto onwongo gipwodde kede giwoto tye.”

Kanyeni, i dwe Marac 22, 1844, ka cako kwanyo Kare me Kuro.

Nino dwe 22, 1844, pe tye lok me kwano me porofeto pa Baibuli. En aye nino ma Millerites guwoto i tyen lok marac, ento en owelo cwercwiny me acel kede omako kare me kinyo.

Lok acony pe twero lok ni Lubanga en aye tye kelo cawa me kuro. En pe dano aye mege ma kelo mano: “Kadi bedi ni wang-ikome omor, kur ento; pien pe bino omor, pe rwatte.”

Daniel 12:12-13: “Mubor en ngat ma oro ki cing, ci oo i nino alufu acel, mia adek, dwo aparo abicel. Ento in dong cit i yo mamegi mpaka agiki obedo; pien ibed i yom-ciny, kadi i tum mamegi i agiki me nino.”

Itye romo kwan lok man i yo aryo. I yo mo keken, “Mugisa tye i ngat ma kuro, kadi mugisa tye i ngat ma bino oo i 1335. Ento in dong cit i yoi angec ka oo i agiki: pien ibino yweyo, dok ibino cung i kabani ma opwodwok in i agiki me nino.”

Gwok me oo i 1335 pe tye keken i kom oo i agiki pa profesi me cawa. I kacoc, 1335 tum i mwaka 1843. Gwok no pe en agiki pa profesi keken, ento en neno pa kare me kuro. Gwok no timore i dyere kare me Kuro ki October 22, 1844. Kany aye kama myero ikur ie. “Mugwok en ngat ma kuro.”

Isaiah 30:18: “Pi dong i kare meno Yehova bi kureme, wek obed ma kwo wot i komwu; kadi dong i kare meno en bi bendo i malo, wek obed ma kwo cing i komwu: pien Yehova en Katonda me yub; gum obino i kom jo ducu ma kureme en.”

Kur agiki aa ikare me cako tye ki i Tarrying Time wa i nino 22 me October, 1844. Ka i tye ka kuran nyo, ibedii me gum.

Habakkuk 2:3: “Nipe anyuta dong pire obedo pi cawa ma kiyubbe, ento i agiki enolok, kadi pe ilubo; kadi bed ni otutuwala, ikur; pien obino adier, pe obitutuwa.”

Pe obedo ni nok me jo Millerites aye ma kelo cawa me kuro. Anyuta tye pi kare ma kiketo—22 October, 1844. Pe obicobo lok maraco, ento ibibedo ka tamo ni omede kuro pien pe iwinyo maber.

Rwot en ocweyo bedo marwate? Ee. Siita White owaco kumeno.

Rwot ocweyo pe niangore man i yo mar Kati 1843. William Miller owaco ni pe oneno gire madok can ni 1843; ento i 1843, lutino owote ginywalo-ni me kwanyo “if” dok ginyuto 1843 calo alam me yo. Min White owaco ni man en alam me yo me porofeti, adwong’ me Habakkuk 2. Alam me yo man, ma oyiko 1843 i yo me dogma, ocweyo kare me tero.

Manuscript Releases, volume 21, page 437: “Meyo gin ocako jo ma oneno gin ma onen i mwaka 1843 kacel ki 1844. Okwena ne kimiyo. Kacel pe oromo bedo ki kwo marwate i dwogo okwena man, pien nyut nyut me ceng obedo ka tye ka tur; tic me agiki myero otum. Tic madit bino otim i kare manok. Okwena bino kimiyo cokcok i cike pa Katonda, ma bino medde dok oyot ka koko madit. Ka dong Daniel bino chung i kabedo ne, me miyo caden ne.”

Nen Daniel 12:12-13: “Mugwedo en ma kuru, dok tye ka oo i nino alufu acel adek, mia adek, ki piero adek ki abicel.” — “Mugwedo en ma oo i 1335. Mugwedo en ma oo i 1843,” man obedo akwana 12.

Ayaa 13: “Ento i cwal i yot bot tum agiki oto; pien ibidii yweyo, dok ibino cung i kabi me mwolo ni i agiki me nino.” Daniel 12:12-13 (KJV).

Nyare White olumo kacel lok me ndiko 12 ki 13, ka waco ni gum me 1335 otimme i mwaka 1843 ki 1844. Pe tye lok i kom kare acel keken, ento tye i kom jo ma ikwanyo kun gineno dong doko me Kristo i Yerusalemu i kit me loyo, ngeyo malayika ma tye ka duto dok ka aa wic leda, ki donyo i kube ki Mukama, kun En omiyo gin atabulo aryo me kube.