Lok me Tiyo me Yubo Adwogi
Kinyuto wa ceng wanongo cako yubo coc me gin ma kilwongo ni Table aryo pa Habakkuk, me kiwok anywola i leb mapol ma kinyutu i kakube wa. Tic me loko yub ma kikwayo i dog leb bedo coc ma kiwandiye obedo tic mapol tutwal moloyo kit ma dano romo niango ka pe en angeyo gin weng ma myero kiwot iye me loko yub ma kikwayo i dog leb bedo coc ma kiwandiye, kacel ki peko ma myero ongwe me giko wok anywola man i leb mapol ma tye i kakube. Wan cako angec me yubo coc mewoto (copy-editing) pa yub me acel i kin yub me abicel wiye abicel (95), ci anongo gin mukene ma myero wan bene wawot iye. Mano tye kwede i kit ma kwena man odongo mot mot aa mwaka 1989 tutwal oo i kare me historia wa ma kombedi.
I tye coyo ma obedo calo myaka apar ki abicel ma okato, bene tye ada ma i kare meno gin dong i lagam me nywako ki ngec. Ada me acel ki bot gin ma myero akony oyeca pire aye bino pa malaika me aryo i historia pa jo Millerite. I kare meno anongo angeyo ni malaika me aryo obino ka kanisa jo Protestant gubedo kacako lorango doggi ka gikwero nyutu pa Miller me coc pa malaika me acel, kacel ki tum pa mwaka 1843. William Miller otic ki kwano pa kare ma en oyubo ni onyuto ni myaka pa 1843 ocako i March 22, 1843 ci ogik i March 22, 1844. En otyeko paro ni porofeta adek ma i agiki gubedo kiketo i kom cati aryo maleng, gubino tum i mwaka 1843, ci en oyubo ni mwaka meno ogik i March 22, 1844. En obedo i bal i kabedo aryo.
Neno atoro pa porofecy me nino 1335 i Daniel apar wiye aboro ki aryo, mwaka 2520 me “cawa abiro” i Lebitiko apar wiye abicel wiye acel ki abiro, ki nino 2300 i Daniel apar wiye aboro, Miller oneno ni gityeko i dwe me March me mwaka 1844. I kare ma olwoko, Rwot otel Samwiri Snow me nyuto ni porofecy pe gityeko i 1843, ento i 1844; kadi bene Snow ocako tic ki kwan me kare pa Karite, ma pe obedo yore me kwan kare ma Miller tye ka tic kwede. Miller tye ka tic ki kwan me kare pa Rabbinic/ma rwatte ki equinox, ma otweyo mwaka ki cwiny me mwaka acel nicakke ki mwaka me cako pii me mwaka ma lobo tye ka doko me otogo, wa i mwaka acel me cako pii me mwaka ceke wa i mwaka mukene.
I kare wa watye ka wa nenyo Table Ariyo me Habakkuk, pe wa ni wa ngeyo adier pa gin man me historyo, dok wa tye ka tiyo ki ngec pa Miller me keto 22 March 1844 calo cobo pa marac me aryo kacel ki cako pa kare me kuro. An angeyo, dok pud angeyo ni cobo pa malaika no rwatte ki kare ma Protestants gikwero kwena pa Miller pa malaika me acel, dok buk ma lutim ma bino loyo piny obedo ka an atimo lok ki iye.
“I dwe maracel me dwe abicel me mwaka 1842, Mr. Miller omiyo yubu me lecce me aryo i kanisa me Casco Street i Portland. An awinyo ni obedo guro madu me anywola i lecce magi; pien an aa poto i yotcwer, kadi pe awinyo ni acik atir me rwatte ki Lalarana. Yubu me lecce man me aryo okelo yamo me cuk i gang tye kun pol moloyo me acel. Kadi bed ni gin ma pe romo tek, dul pa kanisa mapol otingo dog kanisa gi me kwero Mr. Miller. Lok mapol ma aa ki twero me pwony me dul mapatpat gencalo me nyuto bal ma giwaco ni obedo me bulubulu me lec man; ento jomwony ma cwinygi mito ni ginene ogudo i kacokke wiye, dok pol pe oromo donyo i ot. Jo ma ocokke piny owoto i yor me kagwok maleng, kun gitye ka winyo maber.” Life Sketches, 27.
Awinyo ni ka piny ni lwongo me lor me kwan pa Miller ocako cing me kwero cawa maleng pa malaika mukwongo, ci ka adwoko i kom ngec pa Miller i kit me twero kare me Rabbinic/equinox-based, aneno ni nino dwe me March 22, 1844 onyuto agiki pa mwaka 1843. Nyuto pa Miller i Portland i dwe me June mwaka 1842, gin adier, obedo cing me anyut ma nyuto kwero ma dongo-dongo ma i agiki ne ogik i nino dwe me April 18, 1844, ento i kare pa nyuto magi wan pe wa ne wangeyo tic pa Samuel Snow i kom tiyo ki twero kare pa Karaite.
I tyeko me wang acel, ka wa cako me yubo gi me cobo lok ma dong ocoyo, acako neno ni gin ma gucoyo i kare meno nen calo pe rwatte ki gin ma wa tye ka pwonyo kombedi. Tye ka rwatte, dok pe rwatte. Man obedo keken me keto adwogi iwiye lyeto ma tye ka mede anyim me malaika me aryo, dok bene obedo cal me yanyim-yanyim me yabu me kwena man, calo bene obedo i historia pa jo Miller. Ngec man me yubo lok me neno ber myero ogom jo ma peke gi lwor ma guwoto piny iwiye nongo wa me ngeyo ni Apuli 19, 1844 obedo lyeto me acel me jo Miller i kare me can, kacel ki gin ma gupwonyo kare mukato.
“Kwena me acel ki me aryo otyeko cako me keto ni i mwaka 1843 ki 1844, dok wa kombedi tye i bwo yamo pa kwena me adek; ento kwena adekgi ducu pud myero kiyak dok. Kombedi bene, calo i kare doko weng, dong ber ahinya ni kiwaco dok bot jo ma tye ka yeny adwogi me ada. Ki peni ki dwon wa myero waywak yamo man, ka wa nyutu rwatekenygi, ki tic pa profesi ma kelo wa i kwena pa malaika me adek. Pe twero bedo ni kwena me adek tye ka pe me acel ki me aryo pe tye. Kwena magi myero wa miyi bot piny weng i buk pa kacoc, i lok me pwony, ka wa nyutu i lanyut me historia pa profesi jami ma otyeko bedo ki jami ma pud bibedo.” Selected Messages, buk me 2, 104.
Atabala Aare me Habakkuk 2 ikin 95
Niang Nying i Kalendar me jo Millerite kacel ki Cawa me Tarrying
I tito wa acel ma obedo, penyo no otyeko okelo piny ikom kit ma nino 22 Okitoba, 1844, twero bedo nino me apar me dwe me abiro kacel ki nino 22 Maaci, 1844, bedo nino me acel me dwe me acel. Jo-Millerite i dwe me Maaci 1844 pe guwinyo maber gin ma gupino ni obedo agiki me mwaka 1843. Ka doko inge yenyo ma ogweko gi i can, gucako neno dok i kom kit me lagoro kare i Baibuli. Man otito i buk pa Gerhard Damsteegt, *Foundations of the Seventh-day Adventist Message and Mission*, mapol adwogi i pot buk 89 ki 92. I kare ma gupino ni 1843 otum agiki, gupwoyo dok i kom gin aryo i ngec gi me kare: lokke ki i 1843 dok i 1844, kacel ki nino ma nyuto acakki ki agiki me mwaka, wek gurom nino me apar me dwe me abiro.
Atye akene coki ni aa dwe Marci 22 ada ka too dwe Okotoba 22 tye dwe abiro. Pe atye ka cako ni man en Cwer me Dwe me Abiro, ento tye jami me pur ka jo Millerite gineno ni Marci 22 tye ki twero mapol, dok en cing me tam maber—ka i medde dwe abiro lacen, iromo niang i Okotoba 22. Man en ada.
Kec ma owokiwogi tam ki kare me kuro pe onongo tye otimu pa kwano me nino pa profesi, ento obedo adwogi pa pe ngec maber ma Millerites onongo gin itye kwede. Pe ngec mabergi no ema otimo kare me kuro ki kec ma owokiwogi tam; pe onongo tye profesi mo ma konyo ni kare me kuro bino cako i kare mo ma kiyubo. Yeregi ni mwaka 1843 onongo dong okato i dwe maracel 22, 1844, ema okelo kec ma owokiwogi tam.
Damsteegt twero ni:
Nitung ka kwan me Karaite ma onyutu agiki me mwaka pa Jo-Yuda i dwe manyen me nino 17 April, 1844, gubedo ma giketo iye maber i nyig coc me Millerite ma dit, joma oyweyo yweyo me jo ma gitye ka yere ne gineno nino 21 March, 1844 calo cawa me dwogo pa Christo. Ki i kabedo me Millerite, nino 21 March ne gu ngeyo maber, kadi dong ne tye kuro ma lapeny adwong atwal ni i nino meno ker me Adventism duto obedo me obal woko tyen lok me tere.
Wa okwanyo dyer ni Miller bene tye ka riyo nino no. Jo Millerite mapol loyo bene ne tye ka tamo i kom nino no, kadi jo ma ne gengo gi bene ne gitye ka ngeyo man dok gitye ka laro nino no calo twero me nyuto ni jo Millerite pe tye i adwogi me ada. Man aye ne obedo ngec ma ne jami weng gitye ka rwate kwede. Ka nino no dong ocato, ne gicako yeny ikom porofecy me ceng maber loyo, ma okelo gi iwa October 22, 1844. Man miyo kabedo me neno ma twero konyo i lapeny ma otyeko aa dyer.
Caa me Kur i Kede Neno Mukwongo pa Ellen White
Anino, amito mwolo bedo ka nen tieko i kom kare me kuro. Man pire tek, pien wa tye ka tic ki neno me acel pa Ellen White, ka owaco ni lyeto ma lengo ma i cako me yo ma cito i polo en Midnight Cry, dok ka igengo lyeto meno, itur woko ki i yo ma cito i polo. Atye ka temo nyuto ni Midnight Cry i neno ne otio ki historia weng pa Cik me Malaika me Aryo.
An awoda, pe an aye kwo anywako mewacho ni Kwo me Dii Ceng i wang acel ni, ma tye i acakki me yoo dok cako yubo terang ducu i yoo, tye ka nyutu jatic me Millerite ki mwaka 1840 wa i mwaka 1844. Cung cwiny ki tic me jatela ni myero ni ongee maber. Kete me Kwo me Dii Ceng kikome owoto ki nino 12 me August wa i nino 17, ka okwanyo cawa me kwano kwena ki Exeter Camp Meeting, dok gin giwoto ki kwena meno pi dwe aryo calo—September ki October, dwe aryo ki nino abic. Ka nino 22 me October pe pud obino, gin onongo tye ka yubo me dwogo pa Rwot. Cawa man me dwe aryo aye jatela me Kwo me Dii Ceng. Ento, pe itwero niang cawa man ka pe iniango hatua ma okelo iye. An awoda, Kwo me Dii Ceng tye, i yoo ma puc adaa, jatela me cawa me kuro, ma mede nyaka i nino 22 me October, 1844.
Atyeko ni Yub me Malaaika Adek
Man obedo gin ma otic ki mwaka 1840 paka 1844. Tye ka jami mapol i loko me Roho me Porofeto ma iyo Siita White owacowa ni myero wa nge kama me keto kwena. Ka i cako keto kwena i kama megi, i ngeyo ni kwena weng ginyuto cawa acel ma kikare, ci ci gin dong giyubwako tek.
Malaika Mukwongo mego i mwaka 1798 i Cawa me Gikome, ka Kijwok me Daniel oyabbe ki ngene omeddo. Kwena me Malaika Mukwongo omiyo teko i nino 11 me Agusto, 1840, ka pwon me mwaka-kikumo onenre ka gin ayik i piny ducu, miyo oloyo Malaika me Niyabo 10 piny, ma mego lanyut me miyo teko i Kwena me Malaika Mukwongo.
Malayika me aryo obino i dwe mar Abicel mwaka 1842. Wan akwanyo ni inino ma olal, i dwe mar Abicel mwaka 1842, Mr. Miller omiyo temo me aryo pa temo-ne i kanisa me Casco Street. Kadi bed ni tye gi manok ma pe tye kumeno, kanisa pa Protestant giyiko dyeragi. Omiyo i dwe mar Abicel mwaka 1842, Kwena pa Malayika me aryo obino, pien ka kanisa pa Protestant oyiko dwer-ne kwede Kwena pa Malayika me acel, dok obedo but Babilon. Kwena pa Malayika me aryo en lwongo me aa ki i Babilon. En odongo-dongo ma lubu kore.
Lakwena White owaco ni kata ekwede ni Aproticant ocako lwayo doggi i dwe maracel me mwaka 1842, lwongo me aa ki Babilon—lok ma tye i Cwali pa Malaika me Aryo—pe ocake ada paka i ceng me mwaka 1844.
Kwena pa Malayika me Aryo oo tye ka bino i dwe me June me mwaka 1842, dok otyeko lwongo ki teko pa kwena me Koko me Dyeworwot, August 12–17, 1844, i Exeter Camp Meeting.
Malaika me adek tono obino i dwe mar Aparapar 22, 1844, pien i nino no yo ma donyo iye Kama Atye maleng loyo dong oyabore, ka dano twero niang ni kombedi Kristo en Jadolo Madit i Kama Atye maleng loyo. Kanyo, sanduku pa cik me lagam dong angeyo, dok i sanduku no tye iye Cik Apar. Ka owoto gi Nyako White i Kama Atye maleng loyo, ci en orango Cik Apar, en oneno ni Cik pa Sabato olengore malo loyo mukene, ka nyuto dite pa Sabato i Cenga pa Malaika me adek tono. Bineno bedo temo ikom Sabato onyo Cung acel. I dwe mar Aparapar 22, 1844, jami ma tye i Cenga pa Malaika me adek tono obino.
Gin ma tito adek co, nyig acel aye ni ka Kwena me Lakwena me Acel oo i mwaka 1798, pe tye ngat mo keken ma onongo neno tic kwede. Ladit ocako William Miller wek obed lakwena pa Lakwena me Acel, ento pe obedo nio i mwaka 1818—mwaka piero aryo lacel—ka Miller ocako niang tito no. Tito no oo, ento teto kare mapol ka ce lut pa Katonda gino niangone, ci kacel kwede mito tek pa lobo.
Kwena pa Malaika me aryo obino i dwe me June me mwaka 1842, ento gin ma gulubo Miller i mwaka 1842 pe gucako lwongo kanisa me ba-Protestant ni Babilon. Pe gucako ngeyo man pud. Pe otyeko wa i kare me Oro me mwaka 1844 ka gucako ngeyo man ci gucako lwongo jo me aa ki i kanisa. Kwena bino, ci guye niang, ci gupeeko nguvu.
I nino dwe 22, 1844, ka Hiram Edson oneno wang acel me Christo ka oloko ki i Kabedo Maleng dok odonyo i Kabedo Maleng Atyet, gin gubedo ka gityeko nongo terang mo mapolok i kom alokaloka pa tice me posi pa Christo. Ento i nino dwe 23, 1844, Hiram Edson pe obedo ayub me cocoo nyig coc onyo me tito kwena i kom Cawa Apari ka rwom pa lebec. Gin pe guwinyo Kwena pa Malayika me Adek nyaka i nyuma pa kare meno.
Kwena me Atoro me Adek iye ka-tero, calo Abaadiventi me Nino me Abiro gu ngeyo, ka Malaika me Arweny me i Revelation 18 ojwako iye. Pi jo ma tye ka neno man i LiveStreaming onyo lacen i DVDs, twero bedo ni iromo mito keto peko ikom kare ma Malaika me Arweny ojwako Malaika me Adek i cawa me September 11, 2001. I kare man, pe watye ka timo lok me peko mo ikom gin man, ento pe wa kwero ne bene: Malaika me Arweny ojwako Malaika me Adek ka Twin Towers ocung piny, kede kany aye kama Kwena me Atoro me Adek opwodwogo teko.
Lok adwong adek me Malaika weng tye ki kitgi manok: gitye oo, giwinyo ni gitye iye, ci dong giromo pire tek.
Tyeko Aryo me Doggola Dero ki Tego Pur me Tempel
I dwe mar adek me 1842, dogola acel ocako lorre, ka ojing ki gum me kanisa me ba-Protestant ma oloro dogogi kwede lok pa Malaika me Mukwongo. I cakke me historia man, waneno dogola ma kiloro, dok i agiki me historia man—historia pa Malaika me Aryo—dogola olorre dok, dogola ma odonyo i Kabedo Maleng Madiit Loyo, dogola ma tye i ngero pa nyako apar.
Agol aryo man me lwongo dogi man pe romo lwenyogi ki ber ni myero iyero matek, adwong ka iromo tic ki pwony me yweyo aryo me ot me lela. Kristo oyeyo ot me lela tyen aryo ka Obedo i lobo, kede Warat White owaco ni gibed yweyo aryo me ot me lela i agiki me lobo, calo bene obedo i kare me jo Millerite. Yweyo me ot me lela i kare me jo Millerite twero yero gi i kare me lol doge i June 1842—doge mukwongo me ot me lela, Protestantism—kede i yweyo me aryo me ot me lela, ka yweyo me ot me lela me jo Millerite otum.
Wa waito neno i kare me kuro. I historia man pa Malaika me Ariyo, kare me kuro bino i ngec 22 me dwe marac, 1844, ci kiketo kwede i kin me pwonyo abiro me pwonyo me tempel. Man en Neno pa Malaika me Ariyo.
Man tye bene en lok pa Gideon. I lok pa Gideon ne tye ka lwongo aryo, ma en acel ku i anyuta me lwongo me Tempel aryo kacel ki Cik pa Malayika me Aryo.
Cawa me Tarye ki Dwogo me Dyeworwen i Lembec me Poro
Wek wa caki kwan wa ki lok acel ma onongo i *Spiritual Gifts*, volume 1, pot buk 195–196. Wanyo temo neno kare me kuro pi ngeyo wat ma en tye kwede ki Koko me Dyewor, pien pe wa mito kwero terang me Koko me Dyewor; ka wa timo kumeno, wa yot ki i yoo acel ka poto piny iwi lobo pa jo maraco ma tye piny.
Malaika ocwalo me konyo malaika marwate ma aa ki i polo, dok awinyo dwon ma nen calo tye ka dwogo i kabedo ducu ni, “Wubin ki iye, jo na, wek pe uwot kacel i gricone, kadi pe uyab i canne; pien gricine otoyo oo i polo, dok Mungu poo oparu timone marac.” Kwena man nen calo obedo medde ikwene mar adek,—Kombedi, en dong ocito kwanyo Revelation 18:4, “Wubin ki iye, jo na, . . . .” Dok en owaco ni, “Kwena man nen calo obedo medde ikwene mar adek [mar Malaika] dok oribore kede en, calo koko mar dyewor me dyewor oo oribore kede kwene mar malaika me aryo i mwaka 1844.”
Kwena pa Malaika aryo obino i dwe mar abicel me mwaka 1842, ci Kwo me Dye Ceng odony iyie i dwe mar aboro me mwaka 1844. Wokke me Cwiny maleng man i kom kwena man—lwongo me aa ki i Babilon—obedo lok me ginacoya ma Nyaradit White tye ka tiyo kwede me nyuto lok me nino 11 September, 2001, ka Kwena pa Malaika adek oyube ki Malaika angwen. Malaika angwen eni aye kare ma Malaika Marac maleng me Revelation 18 olor piny.
“Lok man nen calo kwanyo mukene ma medde i cawa me adek kede oribbe kwede, calo koko me dyeworwiny ojonyo lok pa malaika me aryo i mwaka 1844. Ducu me Mungu odongo ikom jo luwot maleng ma gi kwo ki cwinya ma tek, ka gi kuro,”—Ducu me Mungu odongo ikom anga? Ikom jo ma gi cwinya ma tek—ango? Kuro. Jo maleng ma gi cwinya ma tek, ka gi kuro. Ber? Jo maleng ma kuro; pien wan kombedi tye i historia ma profesi okwako ni, “Mugisha tye ikom dano ma kuro, dok oo i 1335. Kadi bed ni vision otudho, kur pire.” Jo ma bitwero rwomo kwoko me Cwalo pa Mwoyo Maleng gin jo maleng ma kuro.
“Lworo me Mungu olwong i kom jo maleng ma gengo ki ciko i doggola, kendo gin omiyo cike me agiki ma berworo ki cwer cwiny, ka ginyuto tuuk pa Babilon, dok ka giluongo jo pa Mungu me aa ki iye; wek gin ityek ki cwiny marac pa ukumu pire tek.” — Kwan ma piny, man tye i nino wa gi kare wa; ento, jo maleng ma gengo i nino wa gi kare wa, jo maleng ma gengo i Historia pa Millerite ma wa tye ka nenone, gin jo ma okwanyo calgi anyim.
“Ler ma otyeko kelo i kom jo ma tye ka kuro, odonyo i kabedo weng, ci jo ducu ma bene tye ki ler mo keken i kanisa, ma pe gin owino eka giketo woko kwena adek, giyubo lwongo, ci gicako aa woko i kanisa ma opoto.”—Man aye “Wu aa i ie, jo na!” Man tye ka lok i kom jo ma aa woko i kanisa pa Babilon i nino wa gi kare wa ka Cik pa Sunday otumo i United States. Gin aye kanisa ma opoto, kanisa pa Babilon.
“Jo mapol bene obedo dong i mwaka me cing acelacel pi tam kit ma kwena man obedo kicoyo; dok ler otyeko tye ka lanyutogi, dok kigamoogi mot me ywako kwo onyo to.”—Dong eni tye ka waco ni gin jo i kanisa me Protestant me kare-ni ma dong guromo i myaka me cing acelacel pi tam nyuma pa October 22, 1844; dok man en adier. Jo i kanisa me Protestant me kare-ni pe gubedo ka dong tye ka Oryema me Malaika me Adek ocako i historia pa ba-Millerite. Pe kiketo cing i komgi pi kwero ma kanisa me Protestant gucito i karegi; dok man en but acel mapat ma myero i amara maber ka ityeko neno kit ma historia pa Kristo kanyutu agiki pa piny; pien, i yo me adier pa profesi, Yerusalemu pe keken ne twero, ento ne myero kibal oneke i mwaka AD34.
Ne obedo mwaka 490 me ceng me tetee atwero ma gicako woko pi Jo Yuda ki i mwaka 2300 ma kiketo alama iye i Daniel 8 ki Daniel 9. Mwaka 490 meno opwodde i mwaka AD 34 ka gityeko okwanyo Stefano ki lwet. I kare meno, Yerusalemu, i yoo me porofeto, onongo myero kimwone; ento pe kimwone wang acel nio mwaka 70. I buk me The Great Controversy, Lucyera White owaco bene gin acel kuom ngero meno. En owaco ni onongo tye lutino ki jo mukene ma pe ginowinyo kwena pa Kristo ki pa lutumwa mukene mapwod pe ochopo i 34, ci Lubanga i ngwecce omiyo gi ceng me kwanyo kwena meno i wanggi mapwod pe obedo kwanyo pa Yerusalemu. En oloko maber, calo Kristo bene aketo, ni kwanyo pa Yerusalemu tye ka nyuto tumu pa piny.
Akwan meno tye ka nywako akwan kikome ma en aye iye ka lok iye. Ka Cik me Nino me Aceng obino i United States, ci kwena oo tyen lok i kanisa ma opoto, lutino me Katonda ma kombedi tye i Babilon pe gibed ni gicung pi kwero ma kanisa gi onyo kwaro gi gityeko keto i ngeye i aceng me 19.
“Jo polobedo dong odonyo i imyaka me tye ka twero cako rwatte pi gin ma otimo, pien kwena magi dong kiwaco, kede marac nomyero odilo i komgi, dok gin gubedo ki gum mar yero kwo onyo to. Mukene guyero kwo, dok gucako keto cwinygi kacel ki jo ma tye ka kuro pa Laditgi, dok ma tye ka gwoko cikke wi loyo ducu. Kwena me adek obedo myero otim ticce; jo ducu obedo myero kiyubgi i kom kwena meno, dok jo ma dong pire tek obedo myero kinywolgi aa i kin dul ma yubo dini. Tek pa ryemo acel tye ka poro jo ma cwinygi tye kakare, kun nyuto pa tek pa Lubanga tye ka keto lworo kede gwoko i kom luremgi kede osinggi, dok pe gityeko cwinyo, onyo pe bene gitye ki twero me gengo jo ma tye ka neno tic pa Jwok pa Lubanga i komgi. Lwongo me agiki kikelo bene wa bot lutwo ma can, dok jo ma lugenyo i kin-gi, ki lok ma piny, oyweko wergi me yom ma opit loyo adwogi pien gi neno ni kwanyo-gi me yom tye ka bino; dok rwot-gi pe twero gengo-gi, pien lworo kede kumam tye ka gwoko-gi ka pe gitye ka loko. Cudicudi madit-madit gitimo, jo ma two gicango, dok anyut kede gin ma yaa cwiny gilubo jo ma yie. Lubanga tye i tic meno, dok lakwena ducu, ma pe lworo adwogi mo, lubo lok pa ngec me cwinyne kikome, dok oribe kede jo ma tye ka gwoko cikke pa Lubanga ducu; dok giwaco kwena me adek i piny ka tye ki tek. Aneno ni kwena me adek obedo myero otum agiki ki tek kede nguvu ma loyo ahinya me dyeworwic.”
I kin tyen paragraf aryo magi, eni obedo tyen me aryo ma en poreko jatwa me gin ma obedo i The Sunday Law i agiki me piny ki jatwa me Okwokdyang me dyewor. I tyen me acel, en twero ni Malaika Madit me Revelation 18 dongo rwom kacel ki Malaika me Adek, calo Okwokdyang me dyewor odongo kacel ki Malaika me Ariyo. Kadi bed ni en tye ka lok i kom jatwa me cwercwiny me The Sunday Law, en tye ayang ka tic ki jatwa me Malaika me Ariyo calo kabedo me neno. Gin obedo jatwa ma tye ka woro rwom acel.
Lutic pa Lubanga, ma ogwokki ki teko ma aa malo, ki wanggi pe keken tol, ento ka ryeny ki po mar lela, odoko woko timo ticgi, kede ka giyebo kwena ma aa polo. Cwiny dano ma onywali i kin dul me dini mapol odwogo i lwongo no, kede jo ma gin mwony odwoki oyot ki aa i kanisa ma kicikogi ne kacwec, calo ma kikwanyo Lutu oyot aa i Sodoma ka pud pe obedo i yweyo ne.
Ka iromo pi lwongo me aa ki Babiloni, obedo i agiki me piny onyo i Cik pa Malaika me Aryo, Lot obedo cal me gin acoya no kacel ki balwa me Sodoma.
Ka i niang Daniel 11 maber, i ayat 41, Rwot ma aa Bot Anyim modhi i lobo ma omyero, dok lwak mapol kigweyo piny; ento “gin man obiro tonok cingne, en Edom, Moab, kacel ki lutel me anywal me Amon.” Moab ki Amon en jo ma onywalo ki nyar aryo pa Lot. Kacok me ot pa Lot nyuto jo ma tonok cing pa obedo pa papacy i kare me goro pa Cik me Sabiti.
Siat White tiyo ki cal man me nyuto man. Kanisa ma opoto ginyuto gi Lot, ci jo ma pire tek gicwalo nininga ki i kanisa ma acaki me kwanyo, calo ma gicwalo Lot nininga ki i Sodoma monyo me obalone. Lobo pa Katonda giyubogi dok gikweyo gi weng me leng pa ducu ma ber adika ma oluvo ikomgi i bong mapol, me ryeyo gin me cung i cawa me temo. Dwon mapol ma pe rom nongo i kabedo ducu, ka waco ni, “Man aye can ma ngat ma ler owoto kwede; man gi aye jo ma gwoko cik pa Katonda, kacel ki wiye i Yesu.”
Ka en tye ka loko i kom lwongo me aa ki i Babilon i agiki me piny, en tye ka tic ki lok me kwena me Coo me Malakika me Aryo i kare me jo Millerite me nyutu lwongo meno. Kwena me Coo me Malakika me Aryo en lwongo me aa ki i Babilon, ci lok man tye ka ket adwogi me lok me cwercwiny me Cik me Sande.
Achon ka jami ma Ellen White tiyo kwede i Baibuli me pwonyo me lok man me gin lok pa Sodoma ki Gomora. Wabikwan ki i Acakki 19:1-11, ma obedo but lok pa Lot.
Anio maloika aryo obino i Sodoma ceng; kede Lot obedo ka otie i doggola pa Sodoma. Ka Lot oneno gi, oa malo me rwatte kwede gi; ci okokore piny ki wangge tungo i lowo. Ci owaco ni, Nen kombedi, badana na, akwayo ni, dong uwil i ot me atini wu, uwek iye dyewor weng, uwucu tuku wu, ci uroko kica ka ceng pud pe oyot, uwot i yo wu. Gin guwaco ni, Owe; waweko dyewor i yoo. Ento otye gi tek matek; ci guwilo i bote, gunyik i ode. Oloco gin cam me dyer, ci opoyo mugati ma pe ki keto kwon, ci guno. Ento mapwod pe gubuto piny, lwak me taon, wa cinge lwak me Sodoma, guzunga ot woko ducu, matino ki matino, kwan lwak ducu aa i kabedo ducu. Ci guwolo Lot, guwaco ni, Dano ma gu bino i boti dyewor man tye kwene? Kel gi woko i bot wa, me wa non gi. Lot oa woko i doggola me rwatte kwede gi, ci otingo doggola inyuma ne. Ci owaco ni, Akwayo wu, owadwa, pe uket tim maraco man. Nen kombedi, atye ki nyarega aryo ma pe gunongo dako; akwayo ni, wek akel gi woko i bot wu, ci utim gi gin ma ber i wang wu: ento i bot jo man pe utim gin mo keken; pien gubino ka bedo i bwo tipo me atara na. Gin guwaco ni, Dok cen. Ci guwaco dok ni, Dano man acel obino me bedo keken calo jago, ento kombedi mito bedo ngat ma ngolo kop: wa timi marac dok kato gin. Ci gucako cino ngat no tek matek, wa cinge Lot, ci gucoo cok me yweyo doggola. Ento jo no gucwalo ci gi, guwuto Lot iyie i ot i boto gi, ci guting doggola. Ci gutwo jo ma gu tye i doggola pa ot ki bo wang, matino ki madit, pieno guweko tek me yeny doggola.
Temo me Teming me Cakke i Kare me Kur-alala
Min White olwongo i kom yo me temo ma dhi anyim i kare pa Kristo kacel ki i kare pa jo Millerite, ka nyutu yo me temo ma dhi anyim pi wa. I buku me Early Writings, pot buk 259, en owaco ni:
“Jo ma pe giromo rwako kwena pa Yohana Labatija, pe gi twero yotki ki pwony pa Yesu, dok bene pe gi twero yotki ki tich pa Kristo i Kacok Maleng ma i polo malo.” Ka dong en okwanyo ni, “Jo ma pe orwako Kwena pa Malayika me Acakki, pe gi twero yotki ki Kwena pa Malayika me Aryo, dok bene pe gi twero yotki ki Wo Midye Kiny.”
I kin gire i *Early Writings*, 259, ka dogola olor i kare me Kristo, Jo-Yahudi tye i mudu me roc kikome, i bolwongo.
Akwana pa Millerite me Malaika me Ario en akwana pa Lot. Malaika aryo bino i taon (June 1842), Ngec pa Malaika me Ario poto, dok Lot kelo gi me bed ki iye dyewor piny (Cawa pa Kuro), tye dok ngol kwo, ka dogola aciko (October 22, 1844).
Wa wabino ngec me Baibuli mukene ma kare me kuro tye ka rwatte ki Ngec me Millerite, ka pe wa pud oketo magi ducu kacel.
Moses, Abila Maleng, ki Kare me Kurutu
Akwana ma obedo ni Mose gamo cik me gedo abila ki Cik.
“I nino abiro me abicel, ma obedo Sabato, olwongo Musa ni odok i iye obut. Obut madit oyabe i wang jo Israel ducu, kede dwong pa Mukama oyabore calo mac malye. ‘Kede Musa odonjo i dyer obut, kede odok i got; kede Musa obedo i got nino artam kede dyewor artam.’ Patriarchs and Prophets, 313, 314.
Nino acel marom abong’ i got pe ocako kaweko nino abicel me yube.
I kin cawa me historia man, Musa obedo niang die 46 ka tye ka gamo cik me yubo kacok me gero kacok pa ot me lamo, ma tye ka rwate ki mwaka 46 ki i 1798 waa 1844 ka Rubanga ocako temo ot me lamo me ba-Millerite, kacel ki mwaka 46 me Herode me dwoko yubo ot me lamo kede ma kigwoko i Yohana 2:20, kede en aye kromosome 46 me ot me dano. I kin nino abicel, Yosua obedo kacel ki Musa, kede gityamo mana kacel ki mato pii ki i awi ma olwongo ka doki ki i got. Yosua pe odonyo i lwic kacel ki Musa, ento odongere ka tye i kore, ka tye ka tyamo kede mato nino duto ka tye ka kuru dwogo pa Musa, kun Musa oyweko cam i kin nino pieri adek.
I kare ma obedo i got, Musa otimo cwak me yubo kama maleng ma iye bedo pa Lubanga myero onenore i kit ma pataki. “Wek gubedne kany maleng; me an anyob i kin gi” (Exodus 25:8), eno aye obedo cik pa Lubanga.
Man aye ka wa nongo iye namba 46 ka kicwako kwede ki gedo me gang maleng.
Wabibedo kwanyo ki i Cok Kwo me Exodus, dok waibedo niang anyim me kuro i lok man, pien obedo calo cing kwan me anyim me kuro i kare me Kristo, i kare me jo Millerite, kede i agiki me piny. Anyim me kuro tero kwo me jami ma miyo yoo me agola me Koko me Dyeworweny i can, dok miyo obedo jo lamo me kit aryo. Ka pe anyim me kuro, te jami me ginacoya me kare meno pe obedo tye pi gin ma Rwot mito timo i Koko me Dyeworweny. Myero waniang gin ma anyim me kuro pwayo.
Kwo oloko bot Musa ni, “Dii iye bot Rwot, in, ki Arona, Nadab, ki Abihu, kacel ki latin doggola adek ki apar me jodongo pa Israel; kadi bed uwot kulu ki woro Rwot ki i kabedo ma lacoolo. . . . Musa dong ocako maroo remo acel me dul, k’oketo i dyang; dok remo ma odong otoyo iwi kijiko me cango. Ka dong ogamo buk me cik me kubo, k’akwano i wang lwak; ci gitye ni, ‘Weci weng ma Rwot owaco wabedo ka timo, dok wabedo ka winyo.’ Musa dong ogamo remo, k’otoyo iwi lwak, k’oloko ni, ‘Nenuru remo me kubo, ma Rwot otimo kwede kwanu pi lok man weng.’ Exodus 24:1, 6-8.
Nino 46 magi-ni, nino Kare me Rumo Acalo Keto Cwinya, en kare ma Rubanga dong odonyo i cikke ki lwak mo.
Itye rwom wa donyo i tung rwom me gonyo kacel ki jo-Millerite i lok me kwena man? Ee.
En aye keto cing i yo me karacel ki Kanisa me Kristo i Pentekositi i kare me Kristo? Ee.
Kare, kare me kuro man obedo acel ku nyut pa yo me Lubanga katye ka donyo i wi lagam gi lutino dano mo.
Apo Rubanga owaco ne Musa ati, “Dii bot an i got, bene i bed kunu: ci abimiyo ni cwe lweny me got, kacel ki cik, ki cikicik ma acoyo; me ni i pwonygi.” Ci Musa ocako cweyo, kacel ki Yosua ma obedo latijone: ci Musa odii i got pa Rubanga. Otye owaco bot dyerekwena ati, “Un dong ibed kany wa, naka wa dwogo boti doki: ci nen, Arona ki Huri tye kany kacel kwedi: ka dano mo tye ki lok mo me tic, obin botgi.” Ci Musa odii i got, ci polo okumo got. Ci ducu pa Rubanga obedo i wi Got Sinai, ci polo okumo got pi nino abicel; ci i nino me abiro, owaco ne Musa ki iye tung polo. Ci neno ducu pa Rubanga onongo calo mac ma lye mot i wi got i wang lutino Israel. Ci Musa odonyo i iye tung polo ci odii i got: ci Musa obedo i got nino artam ki dyewor artam. Exodus 24:12-18.
I gin cing pa Musa, wa neno kare me kuro. I kare man, pwec aryo no gitye ka cwalo gin me koba, dok rwot tye ka donyo i koba kacel ki miyo Musa cik i kom yubo ot pa Nzambe.
Ki mwaka 1798 oo wa i 1844, mwaka 46 magi, Rwot ne tye ka cako ot lega me ba Millerite, wek onong doyo i cik me girik kodi ki Israel me mwaka-ni.
Kare ma wan appena kwanyo ngeye kwede i kom Musa ki kare me kur onongo rwom pa jodongo makwongo 70, i lok me jami ma i Baibul lwongo ni Pentekosto—nino abicel i tung i nge Kwo me Katye. Mukama ociko Israeli me poyo Pentekosto pi naka. I Cik Maber Manyen, Pentekosto obedo gin ma kere-kere ko tic me kanisa pa joma gengo me acel, ka poyo lok me jami tye man adiera. Wanongo jami me kabedo acel i Pentekosto i kare pa Kristo, i lok me jami pa jo-Millerite, dok jami man nok doki i agiki me piny.
Pentekosito ki cawa me kuro i Cik Manyen
Wek wa nen Pentekoste ki i Luka 24:44-52, ikare me lok pa yoo me adwogi i Emausi.
I kare i buk Luka, jo pwony aryo ma ocito ki Yesu gikwanyo En obed kede gi. Baibuli tye ka tic ki lok “bedo.” Tye kare me bedo ma kiketo alama kany, ento wa mito keto alama i kare me bedo mukene i lok me gin ma tye iye kany.
Ka en owaco botgi ni, “Man obedo lok ma awaco botu ka anongo pud aneru kwedu, ni gin ducu myero otimere, ma kigoyo i Cik pa Moses, ki i buk me lanen, ki i Jabuli, ikom an.” Eka oyabo twolgi, wek gunen adada Tyen Lok. Ka en owaco botgi ni, “Kumeno kigoyo ni, Kricito myero otu peko, dok ochung ki i kin joma oto i nino me adek; dok ni lok me pokke cen ki kica me weyo tim marac myero kikwanye i nyingne i kin rok ducu, ka cako ki i Yerucalemu. Kadi un uwitness me gin man. Ka nen, awoto kwedu cikke pa Wonya; ento ubed i gang Yerucalemu cawa dong uketowu ki teko ma aa malo.”
Caa me kuro otoyo ki cik me kuro i Yerusalemu pi tero. Ka eni aye kama miyo lok dongi tero pi jo Millerite.
Kwo bedo ka kuro tyen ni kuro. “Gum ma rwate bot ngat ma kuro.” Kuro ngo? Miyo teko.
Pe i twero niang maber teko me Koko me dyewor gangwen ka pe i niang kare me kuro, kama kikomo gi ni otwero gi me tim adwogi me teko no. Man en bute acel me lok me ngec. Me bedo ni terang ma kiyiko inyuma ducu omede ni lengo, myero i niang historīa ducu.
Twero pe i neno nining ma man tye ka mede iye, ento kiny obedo neno matek.
Okec Aryo ki Cawa me Kuro wait
Joneno adek aryo ne otelo jo ma lube ki Miller i nwong marac ma omiyo kare me kuro kacung dok ki wii tam me acel. Joneno adek man bene gin aye adek ka William Miller owaco ni en otyeko twero me aa ki cako gi: 1335, 2520, ki nino 2300.
Ka i ngeyo ni kare me kuro man obedo bute ma keken i Koko me dyewor, myero i penyo gin angeyo ngo ma omiyo kare me kuro. Obedo jo profesi adek me kare magi: 1335, 2520, ki 2300.
Ka i kwero porofeta me 2520 ki 1335, i tye ka pe i ye Koko me Dyewor, ci i lobo woko ki i yo dok i poto me piny marac ma tye piny.
Mano aye ka wa tye ka dok i wot wa weng ni.
Gin dong pe obedo pien myero gubed ka tye ka kuro teko ma aa malo, dok i Wiye me Millerite, teko man obedo Pii me Dyeworotino.
Ento unong i gang in icit pa Jerusalem, apaka ka ucwalo wunu tek ma aa malo. Ngec owotogi oo i Bethany, eka onywalo cinge malo, ogwokogi gum. Eka atye ka agwokogi gum, opokke ki gin, eka oter woko malo i polo. Gin bene olamo iye, eka odok i Jerusalem ki yomcwiny madit. Luka 24:44-52.
Bethany obedo gang der me Jerusalem, maboro calo mail acel ki abic acel kiye i dye gang. I kare me Yesu, man obedo bor twol madu, pien lwak duto ne wot keken i kabedo duto.
Bethany tyer ni “Ot me Jo Ma Lwak.”
Kabedo ma Yesu omaro bedo iye adwongʼ ne obedo Bethany, ka Lazarus, Mary, ki Martha ne iero iye.
Myero ni tic me nying ni Kwan me Donyo i Yerusalemu ma Lacoo White tic kwede me nyuto Koko me Dyewor.
Ka Yesu pud onyo dong Ierusalemu pi Kinywol Mucel, en oyot i Bethany, ot pa lugweng. Tye kare me oyot ma tye kaot kaot nyima Kinywol Mucel, kit ma bene tye kare me oyot ma tye kaot kaot nyima Koko me Ceng Dwe. Gitye lok me kwena ma rwatte, ento wa pud tye ka tic ki Luka 24:44-52 ka wa kuro kede oyot i Ierusalemu.
I buk me *Early Writings*, pot buk 247, ka loko lok me kwone pa jo Millerite, Min White owaco ni:
Jo ma can owot ki cwercwiny gineno ki i Cik Malinga ni gin bene tye i kare me kur, ci myero gityek maber ki cwiny manyen ka kuro tye me ribe me anyuta. Adwogi manyen acel ma otelo gin me rito Mukama wa i mwaka 1843, en aye no ma omiyo gicako keto gen ni obino i mwaka 1844.
I kare me “Midnight Cry,” jo Millerites onongo guwero tyen lok me Cik Matwero.
“Jo ma gucen” ma aa ki icen me acel neno ki i Cik Maleng ni gin bene tye i kare me kuro, dok adwogi acel ma omiyo ginyuto mwaka 1843 calo kare me dwogo pa Mukama wa, kombedi no pwodho ni en 1844.
Ngat ma Rubanga otimoo pi gi? Eno oyabo ngecgi. Man aye historia ma rwatte ki me lutic pa Yesu.
Cawa pa Jacob ki Karuma Makiyero
I kare ma ikanyo i lok me Yakobo. Kare man me ikanyo tye ka ler marac i kom adiera mapol me porofeto, ento wabed wa tye ka gwayo keken moko ku i gin ma.
Kwan acakke i Cakacako 28, cako ki i karat 10, nyuto ni lok pa Yakobo otito con gin ma bibedo i agiki pa piny. Otwone pa Yakobo rwate ki 144,000 i agiki pa piny.
Yakobo obedo ki nyigone ma pe ibin adek—dako aryo, Rakel ki Lea, ka ci dako apari me gang aryo. En myero tye ki tic pi dako ne: nino 2520 pi Lea, ki nino 2520 pi Rakel. I lok pa Yakobo, wa neno 2520 aryo duc, ma kelo kit ma nyuto Ker pa Icil ki Ker pa Ibolo.
Yakobo en cal meany mar akwana me Millerite History kacel ki jo 144,000. Lokone myero omi wa lyel i agiki me piny.
Ka Yakobo oa ki i Beersheba, dok odhi i Haran. Ka en otwongo i kabedo acel, dok otero kanyo dyeworweng duku, pien ceng oyot woko; kwo en ogamo i lwet pa kabedo meno, dok oketo gi ka gin ma e tiŋe, dok obuto piny i kabedo meno me nino. Ka en oneno lek, nen, dongyo acel oketo iwi piny, dok wic acel oyot i polo: dok nen, malaika pa Lubanga gwoko ka tye ka tye iwiye, acel i polo dok acel i piny. Dok nen, Rwot oyiko malo iwiye, dok owaco ni, An AYE Rwot Lubanga pa Abraham, kwaro ni, dok Lubanga pa Isaka; ngom ma ibuto iye, abiro mini in, ki dano ni. Dok dano ni bibedo calo pro pa piny, dok ibiro yare i kabal, ki i polo ceng owoto iye, ki i polo ceng otime iye, ki i nyakac, ki i idye; dok i komi, ki i kom dano ni, lutino duku pa piny bibiro yubo mot. Dok nen, an tye kwedi, dok abiro gwoki i kabedo duku ma idhi iye, dok abiro dwoki dok i ngom man; pien pe abiro weki, angeyo ka atye ka timo doko gin ma awaconi kwede. Genesis 28:10-15.
Rwot dong tye ka donyo i ngolo me cik ki Yakobo. Ka Rwot donyo i ngolo me cik ki Musa ki Israel, tye kare me kuro; ka En donyo i ngolo me cik ki Yakobo, tye kare me kuro; ka En donyo i ngolo me cik ki Israel me kare ni i Histori me Millerite, tye kare me kuro; kadi ka En donyo i ngolo me cik ki Kanisa me Kristo i Pentekoste, tye kare me kuro.
I leb man eno, ikare me kuro, Lubanga yabo ngec pa jo mege i Cwinyone, ma kikonyo ki lango ma malaika tye ka too malo ka pinyo anyim—cim me nywako lok ikin Lubanga ki dano.
Ka Yakobo ocer ki i tuo ne, eka owaco ni, Akwan adiera, Mukama tye i kabedo man; an atye ka amio ngec onyo pe. Eka olworo, owaco ni, Kabedo man mar lwedo tutwal! Man pe en gini mo mukene, ento en ot pa Katonda, kede man en doggola me polo. Genesis 28:16-17.
I kare me Dyewor me Dyewor, nyic me Millerite tye ka cing cing ki tye ka bedo Ot pa Katonda. En tye ka donyo i wilobo me cike ki gin, ka timo gin bedo Israel me kare-ni.
Ka Yakobo oa cako tye karekene i dya, kendo ocako got ma enoke owoto piny ka atipa, kendo oyiko dano me piny ka ot, kendo okweyo mafuta iwiye. Kendo otero nyinge pa kabedo meno ni Betel: ento nyinge pa taun meno ka acel ne Luz. Genesis 28:18-19.
“Luz” olokke. Jo Millerites pe gin lwak pa Katonda i mwaka 1798. Tekwaro pa jo Millerites obedo tekwaro me kaka En aye donyo iye i wiyee ki gin keken, ci tye timo gin bedo lwakke, ka loko gin ki “Luz” bedo “Bethel.”
Ka Yakobo ojuko kujuk, ka owaco ni, Ka Katonda bino bedo kacel kweda, kadi obina abina i yo man atye ka dong iye, kadi obimiyo cam me acamo, ki bong me awoto kwede, me dong adok cen i ot pa wonya i yom cwiny; ka dong, Rubanga obedo Katonda na: kadi kidi man, ma asetoo piny pi abila, obedo ot pa Katonda: kadi i gin ducu ma ibimiyo, abitiyo me amiyo i komi acel i apar. Genesis 28:20-22.
Lakub pa Yakobo obedo donyo i karacel. En openyo ni Katonda otine en i yo—Yot me Macon—and omiye cam me can. Millerites myero cam camgi kengi, dok pe dong odogi i gik me pumbafu me Baprotestant.
Ka wa mede ki camo mukene ma Katonda omiyo wa, en aye bino okworoe cing kwene kwede wa. Mukene ki pwot ma tye i kwena pa Yakobo tye ka nyuto ada ma tye i Kart 1843, ma Ellen White lwongo Dongo me Ceng Mucung—Yo pa Lacen ki mukene.
“Ladâra ma Yakobo oneno i nying'wen me dyewor, pinygi otweyo i ngom, dok doggi ma malo tutwal ocako nyutu romo wa i polo ma malo loyo; Lubanga cingoni pe iwiye ladâra, dok ducu wang cing ma tye i ladâra ducu glori pa Lubanga omyero iwiye; malayika tye ka dok ka bilo i ladâra man ma ryeny-ryeny, en cing acel me pwony nyuto łączo ma pe obal ka tye ka kitwero i kin piny man ki kabedo me polo. Lubanga timo dwogi kun oyubo tic me malayika me polo i wat marac pe, ma tye ka nywako ka nywako ki dano. Ladâra man pwonyo nyuto yoo ma tye kore dok ma tye tek me wat i kin jo ma bedo i ngom man. Ladâra onongo onyuto Yakobo Lubangakene me piny, ma obwola ngom ki polo woko i cing acel. Ngat mo keken ma oneno adwogi ki ler me adwene, dok oyie adwene, kun olimo yot me ayia pa Yesu Kristo, en lakwena i ngec ma malo tutwal pa lok man. En jamo me mwony me polo, dok en ticce me poko gin ma en oyamo, me yar yar gima en oyamo.” Fundamentals of Christian Education, 270.
Cawa oyabolo ngecgi i kare me kuro, en aye timo man kun ooro malaika me nywol dok me cobo i rung me abila.
Ka irece adwong, in i tye ki rwot me nywalo ne ki joma mukene. Ka itye ka itim rwot mamegi, idoko olweyo—nyutu me yubo lok. Wan ocel ni obed nyutu meno.
“Ladere no obedo ka kelo Kristo; en aye kana ma bedo yo me wat i kin polo ki lobo, dok malaika tye ka aa ki ka dok i rwom me winyo lok ma pe cuto ki doggola ma opoto. Lok pa Kristo ma owaco bot Nathanael rwatte maber ki cal me ladere, ka owaco ni, ‘Ada, ada, awacci botu, i ngeye ni ibibino neno polo ayabe, ki malaika pa Lubanga ka nyinge ka dano dok ka bino woko i kom Wodi Dano.’ Ka eni, Jawot onyuto kene keni ni en aye ladere me tajiri, ma keto bedo maber me wat i kin polo ki lobo.” Review and Herald, November 11, 1890.
Jakobo tye ki kare me kuro; en okuro dok oloto kwo pa ladara, ma peparo nyutu Lubanga ka yabeo nying ngec me Lokke bot lwakke i kare me kuro. I historia man, Lubanga tye ka donyo i koba ki lwakke, ka ogolo gin ki i Luz dok ka oloko gin bedo Bethel—Ot pa Lubanga.
Kubo me kwede ma malaika tye ka tye i cato ki bino i cato i coo, ma en Kristo, dong pe keken nyutu nywalene i ka mago, ento bene onyutu i kit me Zekaria. Siita White owaco ikom man i *Review and Herald*, July 20, 1897, ento osomo kit me cing acel mapat.
“Lugcwiny ma otel kwede ka i wang i Kwo me piny ducu, gi tye i kabedo ma con omiyo i Satana calo kerubi ma gumo; i kin jami maleng ma otum yot kom kom i trono ne.”
Ngo ngo ma “jami maleng”? Malaika. “Ki jami maleng ma orwatte i kom tungcwiny me komber pa ne, Mukama tye ka tye ki kwena ma pe otum i kare ducu ki jo ma bedo i wi piny.” Mano aye lela. Ento, kany, Min White pe biro tic ki lela calo kitu me alam.
“Moo omyero atye ka tyeko nyutu kwo marac ma ki yubo kwede te God okwanyo lamp pa jo ma oyie ka obed pe kiwotowoto dok pe gibol. Ka pe obedo ni moo maleng man owirwoko ki i polo i but wec pa Cwiny pa God, jo tic pa marac ben gibedo ki rwom ducu me rwate i kom lwak.”
Lubanga to kwanyo cwiny ka pe wa tye kakwanyo lok ma En ocwalo botwa. I pingo man, wa juko mafuta marabu ma En dong mito kulee i cwiny wa, wek kikube lok ma kibino poyo bot joma tye i mudu. Ka lwongo bino ni, “Nen, japwod nyako tye ka bino; wu aa woko me rwatte kwede,” joma pe okwano mafuta maleng, joma pe ogwoko kicane mar Kristo i cwinygi, gibino nongo, calo nyako mugenyo, ni pe gitye ayot me rwatte ki Laditgi. Pe gitye, i tegi kengi, ki tek me nongo mafuta otyeno; ci kwogi tye ka yela woko. Ento ka kigamo Cwiny Maleng pa Lubanga, ka wakwayo ki cwiny wa ducu, calo Musa oketo ni, “Nyisa anwa ducu lyel mamega,” mar pa Lubanga gibino ceko i cwiny wa. I yoo pa wang ot marabu, mafuta marabu gibino kel botwa. “Pe i tekwaro, pe i miyo, ento i Cwiny na, waco Ladit pa Gengo ducu.” Ka wa kwanyo yar marac ma ler pa Ceng pa Tim-ber, lutino pa Lubanga lanyuto calo lyer i piny. Review and Herald, July 20, 1897.
I leb me Yakobo, wanongo leb me akwana pa Millerite History. Tye kare me kuro, dok en neno leda ma nyuto kubeber kwo me kwanyo lok ikin Nono ki Lobo.
Zekaria owaco ni ikom wa i pwa aryo me gold. Okwalo me dano tye ki otela aryo me pire tek, ento Zekaria lwongo gi ni ipwa aryo me gold.
Wan myero waa gamo ote me kwena ma otye ka loke ki i ladara me Polo, dok wa nywaki gin bot dano mukene. Ka waketo man i tic, wa-doko but ladara, but me tic me nywako kwena.
Min White okube aman tie ikom cako me nyutu pa “Abinyom Apar”.
Ite lok me jo Millerite, gin bene tye ka gutimo adwogi me ngero pa nywali apar. Kare me kuro pa Jacob en kare me kuro ma i Matthew 25 ki Habakkuk 2: “Nipe ka nyutoo otin ka kuru, ikur pire.”
Lok me Yakobo ki Zakaria tye kwo me kuro acel.
Cawa me kuro pwonye, ikin moko, ni Mukama co tye cok me medo ngec pa lulubbe Dano me Lok pa Katonda. Ka pe iromo rwako Muto Maleng onyo, in iyer mwoyo piny mapol.
Ka iromo i yat man, ka doggola oloke, ci in nyako moŋo, Min White okwako ni, "Lok ma lyeto tutwal ma onwongo ki winyo, 'A pe angeyi in.'"
Pe pe romo yeko mwaka me kurumo ki Itye me Dyeŋ Akiro. Mwaka me kurumo cako oko me Cwiny Maleng, ma yabo ngeni pa jo pa Katonda i Kom me Neno i Itye me Dyeŋ Akiro, dok miyo moo ma yero nyako ma ryeko ki nyako ma pe gilwongo ryeko.
Cawa me Kur ki Cud pa Kristo ma Dongo Madit
Tye tye cawa me kuro ka Kristo otimo ticce me tyeko ducu—cweyo Lazaro ki i tho.
Yesu ocamo kwena ni, “Lazarus twero. Bii, iatyi iye.” Ento Yesu pe odok iye cutcut.
Mere White owaco ni jo mucak me Yesu pe guwinyo maber gin man. Gubedo ka tamo ngo ma pire tek En pe bino konyo laremone, onyo nyuto teko ne calo Mesia. Ento En oling-ling.
“Ka otwero bino bot Lazaro, Kristo ne tye ki lworo marac bot jo man pe gujolo En. Omyero ne odong kede, wek ki cweyo Lazaro ki i lyeto, omii bot lwakne ma gitye kic, ma pe gitye ki tic pa ayela, adwogi mukene manyen ni En bene aye ‘cweyo, kede ngol.’ Pe ne omito cweyo kwo weng me gen bot lwak, romo ma pe gitye ki kero, romo ma guwoto piny, romo pa ot pa Israel. Dwonye ne oywek nikech pe gubedo ki pwoc. I kin lworo maracne, ne otamo me miyo gi adwogi mukene acel ni En aye Lacoyo, Jal ma En keken romo kawo ngol kede kwo ma pe tum i lyeto. Man ne obedo adwogi ma lujwero pe guromo tiyo kwede marac. Man aye tye tyen lok me ka ne otwero i diko me cito Bethany.” The Desire of Ages, 529.
Ono odwogo me miyo gin cing adwogi acel mukene me anyuta ni en tye ki twero me cweyo jo ma oto dok i kom kwo.
Cud ma ocake manokino loyo ducu, tye dyeko me cako Lakaro ka oa i tu, oketo lak twero pa Katonda i kum tic ne kacel ki kwanyo ne me bedo Lubanga.
I kare me dyewor pa dye, Lubanga tye ka cweyo aparo maber. Man obedo cal me tic pa kaketo cwiny. Jo Millerite bene ne tye ka kiketo cwiny i cal, ka miyo cal me kaketo cwiny pa 144,000.
Pwony ma i kom Lazarus obedo ni Kristo romo tero dano ma oto i pog pa tim marac ki gric dok cako me kwo.
I leb me Lazaro, Kristo lok tye ni to obedo nino.
Ducu weng tye ka nino. En tye ka turo. Obi kwo-cako Lazaro, kelo gin i kwo dok keto cing-nyut me en i komgi. Man aye cudu me cing-mir pa en.
Iye i kom wa, ka eneko cing 144,000, enwero gi malo calo cing-ranyisi.
Zakaria owaco ni bandira meno tye calo yat maber me welo i korona. Man en ticce me tyeko me rwodo korona.
Ka cweyo i piny me adwogi ki yube me adier i historia me jo Millerite, kare me kuro nyute ka iyo nyang Wekony adier. Latik me ceng, ka malayika tye ka dung iwiye ci gibino piny, en aye kama tic me acilo me nyonyo pwony timore iye.
Donyo me Ibino ma Lubanga kede Ywak me Dyeworowot Ceng-dwe##
Kombedi wa nen dong watyeko ka nen Wok i Yerusalemu ma i Cwiny Wec. Nen gin ma Siita White poro Wok i Yerusalemu ma i Cwiny Wec ki gin ango i Spirit of Prophecy, volume 4, page 250.
“Lwak ki dyewor ceng wi dyewor pe opwodore matek i lwet leb me aworo keken, ento pwony me Candamcigwen obedo maler dok makwongo. Twero mo ma peko cwiny nowot kwede, dok omwodo tipu dano. Pe iwinyo para, pe bene iwinyo penyo mo. I kare me donyo me Kristo me lyeto i Yerusalemu, lwak ma onokecok ki i kabedo weng me lobo pi gwoko dyel, nongole ki cwercwiny i Got Oliva; ka gityeko bedo acel ki lwak ma tye ka tito Yesu, gikwanyo cwiny me kare onyo, dok gikonyo me medde i koko ni, ‘Gum marac on ma bino i nying Rubanga!’ [Matthew 21:9.] Kit acel man, jo ma pe gityeko ye ma nongole i kacokke pa Adventist—ace ki i mito me neno keken, ace bene me yel—giwinyo twero ma tyenyo cwiny ma obino ki kwena ni, ‘Nen, Nyako-kwayo bino!’”
Keto pa Yerusalemu i yoo me yeej ni kelo cal me dyewor atini.
Wek wa kwan ngo Ma Wote White owaco ikom doko me lyel i The Youth Instructor, February 21, 1901.
“Cawa ma Kristo odonyo iye i Yerusalemu bene obedo kare ma ber mada i mwaka. Got Oliv obedo ka okwongo ki lum motigo, kacel ki ywece ma onen ber ki potopoto me yat ma pe rom acel. Ki i kabedo ma otum i kulu i Yerusalemu, lwak mapol bino i nyutu me dyel kun gibedo ki mito madit me neno Yesu.”
Pingo? Pien pe giwaco pire Lazarus.
“Cikone me dit pa Larenyo, i cogo Lazaro ki i amongin, obedo ki kony ma dit adada i kom jo; kwo jo mapol, ma otut kede mor madit, onenwongo ni cweri-gi ocako me bino i kabedo ma Yesu tye ka gwoko iye.”
Atye, En aye tye ka kuro i Bethany ka dong pe otinyo i Donyo me Bedi ma Rwot.
Man tye ka nyuto Cawa me Tarrying.
Karec ceng obedo atye ka Yesu ocwalo jo mukene ne pwonyi meco i gang Bethphage, ka owaco ni: “Wutuu i gang ma tye anyim wun, dok cutcutubed wu bino nongo dong osibe, kacel ki nyaraci ma tye kwede: yai wugi, dok wubed kwanyo gi bino kwana. Ka dano mo keken owaco gin mo botu, wu wac ni, Mukama mito gi; dok cutcutubed en obedo biromo cwalo gi.”
Man obedo kare acel ma Kristo i kare pa ticanne oyie me tye i wi jam, dok jo mulucone gonyo man calo anyut ni en tye cok me nyuto teko ne pa ker ki twero ne, ki me dwogo ka keto ne i kom tron pa Daudi. Gin ki yom atir rwate tye i kom cik ma omiyogi. Gityeko nongo nyako dongki, gitye okonyo en, dok giyube i bot Yesu, ma odonyo iwiye. Ka Yesu odonyo i wi jamno, polo opong ki wow pa pak ki loc me lo. Pe obedo ki anyut mo me ker i wang dano, pe orwate ki laworo me ker, dok pe jo lwor lawi gidwoko i nyuma ne. Ento jo mogo ma opong i cingne, ma can i iye ki tye ka kuro, gubedo ka lwenyore iye. En dong onywako dano ma oto. Jo piny gupwoyo ni en tye ka bino bedo Lwar pa Israel. Dano magi gin ngat adek?
“Jo polgi ticel ki ticel yiye gin kene ni cawa me Icarael me yweyo ceng dong oo. I kin neno me tamgi, gin neno jolwete me Roma ka goke anyim, kacel ki koboogi ki juku ki Jerusalem, dok rok me Jo Yuda dong obedo ni free dok ki i jar me loc me lawot. Ki dogo acel ka cito i dogo mukene, lapeny ni cito, ‘Ento i kare man bino dok dwoko ker me Icarael?’ Pol i kin joma tye i can recall lok me lanebi ni: ‘Bedi ki mor madit, in nyako me Zion; go ki dwogo, in nyako me Jerusalem: nen, Kabaka ni bino boti: en gilwongo ni ngol, ki yot me warru; en pe opong ki pyem, dok tye ka ryemo i kom osio.’ Kwang acel acel temo me loyo mukene i dwoko pi lok me lanebi ma golo anyim. Koko ni rwate ka dwogo ki i got ki i poto, ‘Hosanna bot Wod Daudi:’—Koko me Dye Ceng—‘Ngat ma bino i nying Ladit obed me gum; hosanna i polo malo tutwal.’
Iye ikok acok ki iye ywak pe onongo ocwal i kare me yat ma. Jo ma con gitye ka gubedo lutum, ento wanggi gucango pi Wod pa Katonda, gubedo ka gitye ka telo yoo.
Ngat ma otel yore? Jok ma dong bene nongo obedo pa Laodicea.
"Gininyi okinyo cok i Yesu, ka ngat en oting'owu ki i tho otelo lee ma en oryeyo iye. Jo ma lacen pe gi tye kwo me winyo ki waco, ento kombedi odokcako kicango, gubedo ka medde i hosana me yom. Jo ma lacen gucok obale, ento kombedi guwoto, guyamyo yatt pa palma dok gucayo i yo pire."
“Ngat ma pe lyeto, ma con tyeko kwanyo ki i kin jo, bene tye ka, olwongo woko ki twero pa Lwarwa. Otyeko kwayo bongi i yoo pa Lwarwa, ka olwongo ni, ‘Wupwod Jehova; pien en ber: pien cing marac me lito kwo ne tye nywal tutwal.’”
Ngat ma cen rwot obwongo tyen ki dano marac ne tye kanyo, kombedi i tamme matir, dok meddeko cadenne: “Rwot otimo gin mapol adwongʼ bot an, ma amaro iye.”
Jo mukwo ma ocwalo dok i ngima bene ne tye kany, ka ocamo wer me pwoyo En. Dako ma ceke ki yat ma pe ki wonyesi ne opoko ticce ma amito. Dyeri matino, jo ma oyangni ki two, ki jo ma ocwalo dok ki ii lyel, ne oporo yo me Larcok ki yadi me palm ki yat ma aa.
Dong Yesu otwero bedo ka kur i I gang jo ma piny, makwongo i Cawa me Kuro.
Pingo nining? Pien en tye cok me oloyo Dyang Obongo negi kede me yabe tamgi, ka nyuto Kwo me Dyeworot.
I tyen lok man, En bino calo Kabaka, ma tyeko ni kelo wa i nino 22 October, 1844. Dok Yesu bino me rwate twero pa kabaka i nino 22 October, 1844? Ee.
Man eni dwe Konyo me Wekki ma i Yec, dok tye jo ma gibino cako Dwol me Dyewor.
Ngat adwongi nga ma? Gini aye jo ma kiwiro doki i twero pa Kristo.
Lok acel pa tim marateng pa Kristo, tekone me loko wa ki butu me nen, ki too me bedo mangima, ki two marach me bedo maleng, tye i yo lok me kwanyo ne me donyo i Yerusalemu ki lyeto, ma lanyut ki mukwongo me Ndwogo pa dyeworwen me dyewor. Ngo ma tye ka cwalo lok man?
Gin ngo Kristo tye ka tye ka tye iye? Ote. En Kwena me Islam ma cwalo kwena me ngwol pa Kristo.
I mwaka 1840, cwak me teko pa Kwena me Malaika me Cak kiwoto kacel ki twero me gengo Islam. Kwena me Cak tye kwedo i Kwena me Ario; pe ginywako romo kwanyo piny.
Kwena me acel odwogo Kwena me aryo.
Kwena me Acaki me Akokuqala ocwinyirwako ka Islam, ka en aye ocako lokiketo lok-otit. Kwiny man omiyo Acaki me Malaika me Akokuqala dongo tek, kede okelo me jo Protestant mwalo dyer me ganggi woko ka kwanyo ni.
Tyeko doggola me dogi ki kanisa pa Protestant obedo kwanyo Kwena me Islam.
Akwan pa jo Millerite kelo calo anyut me akwan wa.
Lok me twero pa Kristo i kare me kwan me tyen pa 144,000, ka Rubanga olwongo Yecu malubo cwiny Maleng pire kede oyabo Lok me Cwiny i Bot pa Lukrik Laodicea kacel ki jo traco me Adventism, dok kicwalo ki osio—Lok pa Islam.
I kare me lyeto ki okwero me mwaka 1844, cok me tito ni, “Nen, Lumac bini,” omiyogi. Kinde meno kibedo ka nyutu dul aryo ma kigero kwede i nyako ma ryeko ki ma pe tye ki ryeko—dul acel ma nen cako me Rwot ki yom, ki ma obedo ka yubo pire tek me rwate kwede; ki dul mukene ma, ka boja oyutogi ki medo ki timo ginwero pien ki cwinya me acel, obedo ka geno kacel me pwonyo me ada, ento pe gitio ki kica pa Lubanga. I buto meno, ka lumac odongo, “gin ma gubedo ayub, gudo iyie kwede i nyom.” Bid pa lumac, ma kany kinyutu, time nyima nyom. Nyom nyutu rwak pa Kristo me rwomo Ker me en. . . . The Great Controversy, 427
“Triumphal Entry” en aye tye Kwaro bino. I dye 22 mar Okotoba, 1844, En otyeko nongo Ker. Ma en “Triumphal Entry.”
I kare man obedo kare ma gurup pii aryo tye ka giketo cing me lagam i losgi me agiki.
“Okwena ni, ‘Nen, Dyang wat bino,’ i kare me ceng lyel pa mwaka 1844, omiyo alup mapol oyubo bino me acel pa Rwot. I kare ma kiketo, Dyang wat obino, pe i lobo, calo jo oyubo, ento obino bot Lakwena me Nino i polo, i nyom, me rwako Ker ma en. ‘Jo ma gucike guwoto iye kede En i nyom: ci doggola’—ango?—‘oguk.’ Pe myero guwot iye nyom kun gucung i kom gi; pien nyom tye i polo, ka gin tye i lobo. Lupwonye pa Kristo myero ‘gikur Rwotgi, ka En dok bino ki i nyom.’ Luka 12:36. Ento myero guniang tic pa En, kede gilub En ki lworo ma i yweyo ka En donyo ka i wang Katonda. I tic man aye ma keto ni guwoto iye i nyom.” The Great Controversy, 427.
Acat me Cawa me Kur Anyim i Cik Maleng
Lok coc ikare me kuro. Wan wabibedo ka wangeyo gin manok i cing cing, eka waagik kede lok mo acel ki me Lakica White.
Ka Lakwena obedo ka otukore, gin duto gubedo ka gung’ot kede ka guno. Matayo 25:5.
Kanyeni, i dwe Marac 22, 1844, ka cako kwanyo Kare me Kuro.
Nino dwe 22, 1844, pe tye lok me kwano me porofeto pa Baibuli. En aye nino ma Millerites guwoto i tyen lok marac, ento en owelo cwercwiny me acel kede omako kare me kinyo.
Lok acony pe twero lok ni Lubanga en aye tye kelo cawa me kuro. En pe dano aye mege ma kelo mano: “Kadi bedi ni wang-ikome omor, kur ento; pien pe bino omor, pe rwatte.”
Gum me gwoko luwot, kede ma oo i nino alup apar adek ki mia adek ki abic ki adek. Ento itoo i yo mamegi pien agiki bene bino: pien ibino yweyo, kede ibino tye i kaboni ma kipok iketo piny i agiki me nino. Daniel 12:12-13.
I twero kwano man i yoo aryo. I yoo mo keken:
Mugibed i en ma oyweyo, ci mugibed i en ma oo i 1335. Ento dong idhi i yo ni naka agiki obi: pien ibino yweyo, kede ibino cung i tung kon i agiki me nino.
Gwok me oo i 1335 pe tye keken i kom oo i agiki pa profesi me cawa. I kacoc, 1335 tum i mwaka 1843. Gwok no pe en agiki pa profesi keken, ento en neno pa kare me kuro. Gwok no timore i dyere kare me Kuro ki October 22, 1844. Kany aye kama myero ikur ie. “Mugwok en ngat ma kuro.”
Pi dongi Obanga bino obedo ka kuro, me obed gwok i komwu; ci pi dongi obino wot i malo, me obed ki lito i komwu: pien Obanga en Obanga me ngol kop; guc maber jo weng ma kuro i komye. Isaiah 30:18.
Kur agiki aa ikare me cako tye ki i Tarrying Time wa i nino 22 me October, 1844. Ka i tye ka kuran nyo, ibedii me gum.
Nipe anyim pwonu pud pe tye ka kare ma kiketo pi en; ento ka agiki en obedo me lok, kadi pe obedo me goba: kadi bed ni en olworo, itim koma; pien en bino adier, pe obino culu. Habakkuk 2:3.
Pe obedo ni nok me jo Millerites aye ma kelo cawa me kuro. Anyuta tye pi kare ma kiketo—22 October, 1844. Pe obicobo lok maraco, ento ibibedo ka tamo ni omede kuro pien pe iwinyo maber.
Rwot en ocweyo bedo marwate? Ee. Siita White owaco kumeno.
Rwot ocweyo pe niangore man i yo mar Kati 1843. William Miller owaco ni pe oneno gire madok can ni 1843; ento i 1843, lutino owote ginywalo-ni me kwanyo “if” dok ginyuto 1843 calo alam me yo. Min White owaco ni man en alam me yo me porofeti, adwong’ me Habakkuk 2. Alam me yo man, ma oyiko 1843 i yo me dogma, ocweyo kare me tero.
“Okwo mege ceng ma neno gin ma onen i mwaka 1843 ki 1844. Kwena onywako. Kadi bene pe myero obed ki awinyo mo i nino me dok dwogo kwena eno, pien anyut me kare tye ka time; tic me agiki myero otim. Tic madit twero timore i kare macok adada. Pi yubo pa Mungu, kwena acel cokcok bino nywako ma bino med dok bedi dwol malac. Ci Daniel bino aa ka cungo i kabedo ne, me miyo cingene.” Manuscript Releases, volume 21, 437.
Nen Daniel 12:12-13: “Mugwedo en ma kuru, dok tye ka oo i nino alufu acel adek, mia adek, ki piero adek ki abicel.” — “Mugwedo en ma oo i 1335. Mugwedo en ma oo i 1843,” man obedo akwana 12.
Wek 13:
Ento i-dhi i yore adwong kwede i agiki; pien ibi nino, kadi dong ibed i kabone ma kikeloi boti i agiki me nino. Daniel 12:12-13.
Nyare White olumo kacel lok me ndiko 12 ki 13, ka waco ni gum me 1335 otimme i mwaka 1843 ki 1844. Pe tye lok i kom kare acel keken, ento tye i kom jo ma ikwanyo kun gineno dong doko me Kristo i Yerusalemu i kit me loyo, ngeyo malayika ma tye ka duto dok ka aa wic leda, ki donyo i kube ki Mukama, kun En omiyo gin atabulo aryo me kube.