I kitabu me Niyabo, dul abicel, “Layon pa dogola pa Judah” nyuto kabedo pa Kristo calo Ngat ma oloyo me muko ki yabu Lok pa Katonda calo atir ki i wiliro me en. I mwaka 1989, ka mwaka mia acel ki abicel ki acel wang’wen ka dong obedo myaka mia acel ki abicel ki auchiko abicel apar ki adek mukene i ngeyo me tedo pa mwaka 1863, Layon pa dogola pa Judah oyabu but mot me lok abicel me agiki me Daniel dul apar ki acel. Lok abicel magi cako ki “wound” me too ma kwo kacel me biskop me Roma opwod i 1798, dok gitero cing me kwo me kumeno me neno nyut pa kaka twero me papacy obino yubo dok i ngeye dong nio i “wound” me too me agiki pa papacy. Lok abicel magi gicako kama gitye kwede agiki; ki ngolo kwo me Roma pa papacy.

Nyig coc abicel magi gicoko pi yubo me tuju ma kelo tho pa tul pa Paapa, kede kit ma kube me adek pa Joka, Lanyama, ki Lajwero marac kelo lobo bot Armageddon, ma i nyig 45 gi nyutu calo “i tung nyanja ki got me maleng ma rweny.”

Alfa ki Omega nyutu kit pa Krais ma kare ducu nyutu agiki ki acaki. Tuk me yubo pa 144,000 obedo tuk pa malaika me adek; en obedo tuk me agiki, ma onongo kigoyo cal pa iye i acaki, ma en aye tuk me Millerite pa malaika me acel ki me aryo. Tuk me Millerite ocako i kare me agiki i 1798, ma kany obedo ka rek 6 ma me agiki me Daniel 11 cako, kacel ki tuk ne ogiko i yabo me hukumu i October 22, 1844. Tuk pa 144,000 ogiko i cik me Sande i United States me Amerika.

I acaki pa tic me kare me agiki i 1989, Le me dul pa Yuda okwanyo muhuri ma kiketo i lain aboro ma i agiki me Daniyel apar acel; kede i agiki pa tic man, keken mapir ki cik me Sunday, en okwanyo con ma kigengo me lain namba 40 me Daniyel apar acel. Lagam pa Sista White ikom kit pa Daniyel ma kiyweyo muhuri iye loke ikom yweyo muhuri ma i 1989, kede bene ikom yweyo muhuri ma ocako i Julai 2023.

“Buk ma kinywolo pwod pe obedo buk pa Revelation, ento obedo buti acel pa profesi pa Daniel ma rwatte ki nino me agiki. Cik Makwongo waco ni, ‘Ento in, O Daniel, twal loki, dok inywol buk, wa i kare me agiki: jo mapol bibedo ka ringo ka doki ka ceto, dok ngec bicako medde’ (Daniel 12:4). Ka buk oyabo, olando pwony kikobo ni, ‘Kare pe bibedo dok.’ (Nen Revelation 10:6.) Buk pa Daniel kombedi pe kinywolo dok, dok objwolo ma Kristo omiyo Jon obino i bot dano weng ma bedo i lobo. Ki medde pa ngec, dano acel myero yikine me kwanyo kwo i nino me agiki. . . .”

I kwena pa anjel ma acel, dano kikwanyo me yaro Lubanga, Lami wa, ma otyeko cweyo piny kacel ki gin weng ma nonge iye. Gi opako kit ma kiketo i dul Papasi, kun gigoyo piny cik pa Yehova; ento ngec i kom kit man obimedo. Kwene ma kiyero, buk 2, pot buk 105, 106.

But me buk me Daniel ma rwate ki cawa me agiki i 1989, obedo nyiriri abicel me agiki i diro apar acel; ka wot pa 144,000 obino i agiki me wotgi, but me buk me Daniel ma kityabo woko en aye histori ma kigobo me nyiriri 40, ma keto cal me histori me 1989 dok i cik me Sande i United States me Amerika. Histori ma kigobo me nyiriri 40 en aye histori pa 144,000. Janabi weng yubu ikom kare meno.

I coc man, medo me ngeyo ma “obedo me yiko jo me ocungo i cawa me agiki,” tye calo yabo woko rek abicel me agiki i 1989, ki dok tye calo yabo woko lok marwate ma kicano me rek 40. I marwate aryo man pwony pa Lamo nyutu ni myero obed medo me ngeyo ikom twero pa Papa ki cik pa Sande. I cako ki i agiki pa wot pa jo 144,000 medo me ngeyo kelo tic me temo ma tye i tyen adek, macalo ki nyutu i Danieri apuk 12.

En owaco ni, “Wot i yo mari, Daniel; pien lok kigengore kede kilorore nyaka cawa pa agiki. Jo mapol bipwodhore, bimedo bedo maleng, bitemore; ento jo marac gibitimo marac; pe obedo ngat marac mo ma bi ngeyo; ento jo ma tye ki rieko bi ngeyo.” Daniel 12:9, 10.

Macalo ki tic weng me yubu maleng, keto adek ma Daniel oyaro kwede ka waco ni, “kikiyweyo, kikiweyo maleng, kitemo,” gin obedo cal me yoo me wilo piny pa cal pa Lubanga; dok i bang eno bino temo pa lok me poro ma pe otimo; ci i bang en dok bino temo ma adek ma nyuto piny kit pa dul aryo ma kicweyo, malubo ka gi akwako onyo gi loro woko medo me ngec ma kiyabo woko. I cako pa wot pa 144,000, keto adek nono obedo 11 September 2001; dok i bang en 18 July 2020; ci nono en “cik me Sande.” I tyeko pa wot acel acel man, keto adek en: July 2023; bino pa kwena me Midnight Cry; kede “cik me Sande.”

Lok ma cweyo jo pa Lubanga pi gicung, ma gityeko yabo ki woko i July 2023, tye ki rek mapol me ada me porofesi, i tung rek gigi tye lagwok ma otho ma onyek pa Ezekiel i kabit adek apar abiro. Ezekiel miyo lok aryo. Lok acel omiyo lagwok dok orwate, ento pe otime nyaka lok aryo ka Isirayel ocung i wi cing calo jolweny madwong. Jonyutu aryo pa Kitap Adyere i kabit apar acel, gi ocung ka gin opong ki Lamo Maleng.

Ci ka otyeko chieng adek ki otir, Tipu me bedo ma obino ki bot Lubanga odonyo iye gi, ci gi oturo i ti gi; ci kwor madwong orwate jo ma oneno gi. Revelation 11:11.

Ezekiel opwonyo adiera macalo kamano.

En owaco bot an ni, “Wod Dano, bed i twii, abiwaco bot in.” Roho odonyo iyie an ka owaco bot an, omiyo an obed i twii, omiyo an awinyo en ma owaco bot an. Ezekiel 2:1, 2.

Ka Sister White owaco ni, 'ki medo pa ngec, jo myero giyubu me cung i cawa me agiki.' Medo pa ngec kimiyo nying ni 'mafuta' i lok me poro me nyiri apar ma pe gicako cwe, ki 'mafuta' tito 'kwena pa Laro pa Lubanga' kede bene 'Laro Maleng,' kacel kede 'karakta'.

I kom Julai 2023 ki cik me Sande ma obino cok coki, tye medo me ngec ma dwogo jo pa Lubanga i bedo, ki gipim. Gipim me nyutu ni gi tye ki “mafuta” pa lok ma ki yabu woko i kare eno. Gipim ka gi tye ki Roho Maleng i agulu mamegi, kede gipim ka gi tye ki kica ma kicene pi lakit pa Lubanga.

Kare me tem acel ma ocake i Julae 2023 ogonyo ki kare ma weko jo ma gitemo romo gamo onyo remb moo. Jogi ma gigamo, gicimo, ci dong gicwalo malo calo lacar i kare me cik me Sande ma ka bino cok. Jogi ma giremb moo, ginywako yubu matek.

Jo kandide meno gikweyo gi woko i nindo me cwiny i dwe me July 2023, ci giketo gi i yore me temo ma agiki, mapwod pe gicoko giko kare me keca pa gin keken. Yore me temo man kiketo iye i kit me temo me poropheti ma rwate ki yubo cal pa lewic, i kare ma jo kandide eni-eni gubed dok bino i kwo ci gubed yubo cal pa Kristo i iyegi. Kit me poropheti ma iye myero gicoko temo, obedo gin matime pa 1989 nyaka Cik me Sunday. Pe jo kandide meno otwero wang woko ki nindo me cwiny, omiyo Rwot oyee ni lok me bal odony.

Lubanga bi yubu jo pa En; ka yo mukene obale, lok me yie marac bi donyo i tunggi, ma bi yweyo gi, opoko pur ki ngano. Rwot kwayo jo weng ma gene lokne wek gicwak ki nindo. Ler ma wel obino, ma rwate ki cawa man. En adok pa Buk pa Lubanga, ma tye coyo peko ma tye i tung wa keken. Ler man myero miyo wa donyo i kwano Buk pa Lubanga ki tek maber, kede tem ma matir loyo me yiko maber tyen me yie ma wamako. Lubanga mito ni yore weng ki tyen weng pa adok oyeny woko maber ki mede-gi, kacel ki kwayo ki kwero cham. Testimonies, volume 5, 708.

Jonabi ducu weng gin lok ikom nino ducu me agiki; omiyo i nino mag agiki man, i dwe me July mwaka 2023, Wek Rubanga otemo me “cuko” lwak pire, ento temo me en pe olonyo, ka oleko yubo me mukene acel ma obedo ikom cing me Roma i tarih me Advent me tye ni odok cen me yubo me ciko ni agiki tye ka macalo cok. En otimo man, kadi bed ni “lyeto me mot” “obino, ma rwate pi kare man.” Lyeto ma obino i dwe me July 2023 en “ada me Baibulo, ma nyuto goro ma tye ka i wiwa tutwal.” Lyeto meno onongo myero olub “wa i adwogi me tic matek me nono i Lok me Katonda ki i temo me marac adada me neno cikke ma wa cwako.”

Lok me con ma kiweko i mung me nyig lok 40 kityeko nyutu i nyig lok 10 dok i 15 i chapta 11 me Daniel, pien Alfa ki Omega onyutu agiki pa poropheti ma agiki pa Daniel, ki acake ne. Mapwod pe i 18 July 2020 ma oketo cwinya piny, Satan oketo rabolo ikom nyig lok 10 dok i 15, pien ongeyo ni acake me chapta obedo lagony me nyutu agiki me chapta. Eka kityeko cayo tami ma con pa nyig lok 14.

"Pe tye gin mo ma janywaro madit woro loyo calo wa bino ngeyo maber kwac pa iye." The Great Controversy, 516.

Ki tem pa Satan me miyo bobo i kite ki bedo pa nyig lok meno, obedo piyo ni gin but ma pire tek i yore me temo ma kombedi tye yweyo jo me yero me bedo i tung ki 144,000. Sister White waco matek ni gin ma otime con ma kinyutu i Daniel apar acel, ma kityeko tum piri kare me agiki i 1798, ki dwoko odoco i nyig lok abicel ma agiki.

Pe watye ki cawa me gudo. Cawa me peko tye anyim wa. Piny ocoyo wic ki lweny. Macok coki, jami me peko ma kiwaco kwede i poropesii bi time. Poropesii ma i Daniel 11 ocok ki macok en i opongo weng. Gin mapol me gin ma otime con i timumo poropesii man bi doko time doki. Manuscript Releases, number 13, 394.

Agamo ni weng tarikh ma kiyuto i ves 1 tung 39, kicoyo doki i ves me 6 ma i agiki me chapta. An bende agamo ni tarikh me nino me agiki, ma en tarikh me tyeko kwer ma ocako i 22 October, 1844, kiyuto kwede kare aryo me porofeti ma makwongo. Kare me acel nyutu kwer ma ki tyeko i ot pa Lubanga, ci ki lubo ne ki kare mukene ma iye kwer ki tyeko pi jo ma tye i boko pa ot pa Lubanga. Kare me acel ocako i 1989, ki otyeko i cik me Sande i United States; ma eni loke cing me cako me kare me aryo, ma tyeko ka Michael ojemo, ki ka kare me kica pi dano otung woko. Tarikh ma kicobo i ves 40 bende ocako i 1989, ki otyeko i ves 41, ma eni aye cik me Sande i United States.

Man en gin ma otime acel keken calo ma tye i beres apar dok i beres apar abicel i chapta acel keken. Gin ma otime en rwate tutwal kede gin ma otime pa jo Millerite, ki cako i kare me agiki i higa 1798, dok i nino me 22 me dwe October, i higa 1844, ka kwaro ocako. Gin aryo ma otimegi rwate tutwal kede gin ma otime me lagam ma ocako i nywol pa Kiristo, ki otyeko i lacer.

Tariika ma ocako i 1989 tye ki kare me temo ma ocako i 11 September, 2001; kare meno kiloko rumb ne ki kare me temo ma ocako i 11 August, 1840, kacel ki kare me temo ma ocako i baptisma pa Kiristo. Yubo cal pa beast kiloko rumb ne ki rek mapol me tariika me poropheti. Acel i tung’ ki rumb meno pa kare acel pire keken en aye kare me keto ruc pa 144,000, ma ocako i 11 September, 2001, ka bi tyeko i cik me Sunday ma bino cokcok. Tariika ma okano pa cwak piero angwen romo bene kican ki rek me 22 October, 1844 paka i wiyamo me 1863.

October 22, 1844 obedo kare me bino pa malaika me adek. Macalo ka bino pa malaika me poropheti mo keken, obedo ki ngec ma kigeno ki chano, ento pe otime kamano; kede Millerism pa Filadelfia odok ne Millerism pa Laodikea, i anyim 1863, ka gimako nying Seventh-day Adventist ki cik kacako wot wot i lamwo pa goro wi nyo kombedi keken. Histori pa 1844 nyo 1863 nyutu gi ma giloro kwaco me bedo i tung ngat 144,000. Gin jo marac pa Daniel i sura apar aryo, lwak pa macoyo ma Jeremiya owaco, Sinagog pa Satan ma Yohana owaco, ki dako ma pe gi ngec ma Matayo owaco.

Ngec me kwer ma Kristo ojwako calo "abomination of desolation, spoken of by Daniel the prophet" obedo kwer me ruo con con, pi opoto ki yubo ma binen lubo iye. I mwaka 66 AD, ladit pa lweny pa Roma, Cestius, opuro woko kwer meno bot joKristo i cawa pa Roma me pagani. I cawa me acel, Japostol Paulo ocoyo kwer acel keken pi joKristo ma binedo i peko i cawa pa Roma pa Papa. Kwer pi jogwoko Sabiti me wuco ki i citi woko ki bedo i gweng obino i 1888, mwaka acel kwede Blair Bill, temo me acel me cako keto Sande calo Dite me Oywelo pa lobo weng. Blair Bill obedo kwer me ruo i puro lok ma Kristo owaco ikom "abomination of desolation" ma Daniel laloc owaco.

Macalo ki Cestius i omwaka 66 AD, Cik pa Blair kikwanyo woko ki twero pa Lubanga. Omwaka 1888 onyutu calo 11 September 2001, pien Sista White onyuto golo piny pa malaika me Kwena pa Yohana, chapta apar aboro, i gin matime aryo weng. Gamo me weko buru i kare me agiki ocako lubo twero i 11 September 2001. Kono, Cik pa Blair me 1888 onyutu calo Patriot Act me 2001. Malaika ma ogolo piny i 11 September 2001 ocoyo lok me gamo ma agiki i ves adek me acaki i Kwena pa Yohana, chapta apar aboro, ci lok me gamo ma agiki obedo bende lok me malaika me adek, ento lok ma ki yaro ki malaika me adek i chapta apar angwen pe obedo nyig me adada acel calo ma i chapta apar aboro. Lain ki lain, gin obedo lok me gamo acel keken.

Gin ma opoto keken, ma Daniyel lanebi owaco iye, obedo cing ma Kristo omiyo ma onyuto kare ma lwak Wiye myero ngwec wek gwokki. En obedo kwena me cik, ci pi meno myero obed kwena me cik me agiki, kata bed ni kiwaco go ki lok mukene ki kama kwena ma kiyubo iye i cik me abicel me apar gi angwen, dok i cik me abicel me apar gi aboro me Niyabo. Gin acoya ma cako i nyikuta me acel ki abicel, me Yeremia apar gi abicel, en kare me lanebi acel acel ma orwate ki kwena me cik ma temo. En cako ka Yeremia camo Lok me Lubanga, dok mano timore ka malaika odwol piny, calo otime ka ot ma dit me New York City opoto piny.

Ka Yeremia owaco ni, “Ka ginongo lok pa in, acamo gi; kede lok pa in obedo bot an cwinyamer kede yweywe pa cwinya,” waci ne nyutu tem me acel pa Daniel i kom me chamo i chapita acel, kede Yohana i chapita apar pa Apokalip ma okawo buk ki i cing pa malaika ocamo. Camo lok cako ka malaika obino, kede ka malaika obino obedo poropheti me tem ma kigolo lacim ne. Ka malaika obino kare me tem me acel cako, kede otum ka kare me tem me aryo cako; ci ka Mikael ocungo, kare me tem me aryo otum.

Ka malaika obino, koth me agiki ocako oko.

Koth me agiki obi poto bot jo pa Lubanga. Malaika ma tye ki teko madit obi aa piny iye polo, ki lobo weng obi ler ki duŋne. Review and Herald, April 21, 1891.

Jo ma wot i yore macon pa Jeremia ginongo koth me agiki.

Ma Ladit owaco ni: Un bed i yoo, ki inen, ki penjo pi yoo macon—ange tye yoo maber—ki wot iye, ki ubino nongo kuc pi cwinya wunu. Ento gin owaco ni, “Pe wabino wot iye.” Bene an aketo luyote i tung wunu, waco ni, “Winji dwon apila.” Ento gin owaco ni, “Pe wabino winji.” Yeremia 6:16, 17.

"Tarumbeta" ma "lagwok" gi miyo dwone en kwena pa Laodicea, ma Jones ki Waggoner giyaro i higa 1888.

Kwanyi matek, pe ituk; yaro dwoni macalo opuk, nyutu jo pa an pikgi, ki ot pa Jakobo balgi. Yesaya 58:1.

I ceng 11 me dwe me September, mwaka 2001, ocako tic me keto gungu i wi jo 144,000. Ngec me ciko bot Laodicea opangone.

Ngec ma A. T. Jones ki E. J. Waggoner omiyo wa obedo ngec pa Lubanga ma bot kanisa pa Laodicea, kadong peko madit obedo bot dano mo keken ma yaro ni ogeno adwogi, ento pe nyiso bot jo mukene kome ler ma Lubanga omiyo. The 1888 Materials, 1053.

Ngec me ciko pa Laodicea obedo dwon me opuk pa jogwoko pa Yeremiya, ma Kanisa me Seventh-day Adventist pa Laodicea pe mito winyo. Obedo ngec me ciko me weko tauni me ceto i rwate pa gweng, i anyim pa cik me Sunday ma obino tutunu.

Lok ma an owaco kombedi ikom yore me poropheti mapol magi, obedo temo me cako ngwok mamegi me yaro, me pobo cwiny mamegi wek itemi ki adieri gin ma an atye ka coyo. Twero bedo ni kit ma pire tek pa cal pi liec ki cal pa liec obedo ni i cawa me agiki tye cweyo aryo me cal pa liec ki cal pi liec. Ma kwongo, i United States, ci lacen, i pinye me lobo weng.

Tye jami mukene me porofeti ma ki kube kwede cal bot le kacel ki cal pa le, ma myero wa keto gi maber ka wan mito yubo wa i kite me temo me porofeti pa cal man pa Ruma. But aryo ma dit tutwal i cawa me temo pa cal pa le (ma itwero nyutu ne ki lanyut mapol), en ni: cawa me keto lacim pa 144,000 tye i kare me temo pa cal pa le i United States me Amerika; ki eni ni kare me temo pa cal pa le i kacoke me lobo en kare ma nyithindo mapat pa Lubanga, ma pud tye i Babilon i cawa me cik me Sande (ma gicako kwede 321), kicoko gi i ot me dul.

Cal pa le marac nyutu kare me tem aryo mapore ma okube kacel, kede kare me tem aryo magi bene nyutu coko me agiki pa jo 144,000 i Revelation chapta 7, ci lwak madwong bene lubo ne i chapta keken eni.

I kare cing me Cawa me Alakara, Amerika loki calo ajwaki i but 11 me Niyabo me Yohana, dul 13. Ka dong eno, eye ceto i wang piny weng me bwolo rok me piny weng, ka owaco bot rok meno ni gibedo bene me timo cal me lee me piny weng, calo Amerika pwod otimo. Kare ma cako i Cawa me Alakara, ma kit ma kwanyo ki cawa me Alakara me Constantine me mwaka 321, tumu ka rok me agiki ochung opii i nyim Roma me pa pa, ka cawa me Alakara me 538 kikonyo kwanyo, pien i dul 13 Amerika tye ki teko me miyo cal me lee bedo gi kwo dok miyo olok. Kare meno cako ki cawa me Alakara me 321 dok tumu ki cawa me Alakara me 538.

I higni 2001, Gavumenti pa United States ‘owaco’ Patriot Act obedo cik.

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.