627, 632 kacel 637
“Lagony” ma yabuco dog otum pe en aye lweny pa Nineveh, ma otimme i mwaka 627, mwaka abicel ma pud pe Mohammed oto i 632. Mwaka abicel mukene i ngeye, i 637, jo lweny pa Muslim omako kabedo me weng pa Persia, acel i kuom twero mapol aryo ma odonyo i lweny pa Nineveh. Gin man oloko kit me twero i Kinyodoc wang cen me East Middle matek adada. Lweny pa Nineveh i 627 ojuko teko pa Ker Persia, dok mwaka apar i ngeye Ker Persia otum agiki.
Lwor—782
Ikinyacel acel ki pyer abicel ingwec ka Mohammed oto i mwaka 632, i Kube me Lweny pa Abbasid me mwaka 782, jolweny pa Abbasid (ma giwaco ni romo tektek i 95,000) gicako wtum madit adaa i ngom pa Byzantine i Asia Minor (Turkey me kare-ni). Gidwogo wang acel awene awene nia i Chrysopolis, ma tye atir ka okato Bosporus Strait ki Constantinople—gibino cok adaa ki dogola pa Byzantine. Jo Byzantine, ma gin bene i bwo Empress Irene, gityeko obal madit. Pi man, jo Byzantine gityeko twero me keto cing i kom rozej me kuc me mwaka adek ma pe tiyo kede wot, kun giyie me culo culu mwaka ki mwaka madit adaa (romo i 70,000–90,000 dinar me golde) kacel ki cobo atela me silk ki joma kigwoko. Kube man obedo acel ikin kube me wtum pa Abbasid ma dit loyo ki ma onongo olare loyo i ngom pa Byzantine i ngec me mwaka me century me 8. Otyeko nyutu teko ma twero pa Caliphate pa Abbasid nongo tye ka medde maduong, kacel ki butbut pa Empire pa Byzantine ma tye ka mede anyim.
Dwe abic
I Niyabo cura me abungwen, kitito pi “dwe abic” ma rom ki mwaki mia acel ki piero abic wang aryo: wang acel i tyeng me abic, ki dok i tyeng me apar.
Kadi en omiyogi ni pe ogweko gin buto, ento ni gicwalo gin amezi abicel; kadi cwalogi no obedo calo cwal me nyakacup, ka otoro dano. Kadi i nino go, jo bibedo ka yenyo to, ento pe gibinongo; gibiyero to, ento to bibal ki botgi. Kadi kit me szara go obedo calo rum me osi ma giyubire pi lweny; kadi i wicgi tye calo lukor ma calo mwolo, kadi wanggi obedo calo wang me jo ludito. Kadi gitye ki yer calo yer me mon, kadi lakgi obedo calo lak me labwony. Kadi gitye ki aket me cing calo aket me cing me ayela; kadi dwon me lotgi obedo calo dwon me kareta me osi mapol ma giyot pi lweny. Kadi gitye ki kitabo calo me nyakacup, kadi i kitabogi tye ki otoro; kadi teko gi me cano dano obedo amezi abicel. Niyabo 9:5–10.
Iye tye ka acel me mwaka mia acel ki abicel ma opore keken me profesi i twol me abicel i Niyabo. Me acel cakke ki tho pa Mohammed i 632, wangeye ni i nywaro wic pa Empress Irene me Roma me Anyim Iduŋ i 782. Cing abicel nyutu rwom me aa pa Islam i yo ma tutwal keken. Ki i bedo acel pa doggola i 606, dok i lweny me Nineveh i 627, dok i tho pa Mohammed i 632, eka i pora pa Persia i 637, aa ki poto pa Islam kelo ka oryeko i Lok me profesi pa Lubanga. Islam me Arabia en teko ma tye i profesi me mwo cente mia acel ki abicel me cano. Kwanyo doggola bedo acel ki Mohammed i 606; eka lweny “lagony” me Nineveh i 627, ma obedo ka ngene ki profesi pa Mohammed me tumo pa Persia ki Roma i mwaka ma opore i 628, eka anyim i tho ne i 632. Nino mwaka magi nyutu rwate ma kikome keken me tim ki jami ma obedo i liny pa Islam.
Icare acel me otino me mwaka apar wi abicel i kare ma Mohammed otho i mwaka 632, kacel me twero pa Islam olokke ki Arabia dok i Turkey, pien otyeko cweyo Roma me Cokany i nino acel wa dok i Constantinople. Lwak me acel onongo kelo kit pa Islam me Arabia, dok lwak me aryo onongo kelo kit pa Islam me Turkey. I iye lwak me acel, goro me kare aryo ma obedo me mwaka apar wi abicel gitye ka nyuto yub ma tye ikin Islam me Arabia ki Islam me Turkey, calo bene onyutu i yub me adier acel meno ikin lwak me acel ki lwak me aryo.
Myaka mia acel ki pyeracel mukwongo ocako ki kwanyo pa Persia dok ogik ki Roma bedo otwokke i kine me Constantinople. Kare me aryo pa myaka mia acel ki pyeracel ocako ki locco pa Osman (ma bene lwongo ni Ottman) i Nicomedia. Locco pa Ottoman i Nicomedia tye ka nyuto Kibiiro me Nicomedia (İzmit me kare-ni, Turkey), ma otimme ki i mwaka 1333 wa i 1337, ka Sultan Orhan Gazi (wod pa Osman I, ma ocako Ottoman Beylik) okwanyo kibiiro i kom taon me Nicomedia me Byzantium, ma ne tye ma dit ahinya. Taon no oromo pi myaka mapol, ento i agiki ogamo kene i mwaka 1337 pien yam ocake ki kec me gin mo me temo kwede. Jo me lweny pa Byzantium ma ne gengo taun no ki ye ni gikwanyo dok gidwogo i Constantinople. Nicomedia ne obedo acel i kin ot me kero pa Byzantium ma dok ne pud dong tye ma dit i Asia Minor (Anatolia). Kwanyo pa taun no ociko tutwal twero pa Byzantium i kabedo mapol me Anatolia me west. Locco man omiyo jo Ottoman omedo cing i twero gi i Bithynia dok gipenye anyim dok gicakke i yo me Bosporus Strait. Man ne obedo lakwena me ada ma dit ma olubo i yo me kwanyo pa Ottoman i Constantinople i agiki (ma otimme ma pe lacen i nge mwaka piero acel i 1453). Kibiiro man pol kare nen calo acel i kin locco me cako ma pire tek, ma olokko beylik matidi pa Ottoman bedo kero me kabedo ma tye ka dongo.
Ka kare me aryo me mwaki mia acel ki pyer abic ma tye i buu me acel otum i nino 27 me dwe me abiro, 1449, Constantine me agiki okwayo twero ki bot sultan me dini me Icilaam me bedo i kom loc me Roma me tuŋ wokceŋ, man omiyo odeno lewic ma rom ki ma Rwot ma dako me ker madit Irene odeno i agiki me kare me acel me mwaki mia acel ki pyer abic i kin kare aryo me “dwe abic” ma tye i Niyabo cura me aboŋwen. Lewic pa ‘Rwot ma dako me ker madit Irene’ ki pa ‘Constantine me agiki’ bene obedo anyut me lewic ma jo Ottoman odeno lacen, ka kare ma lok me adwarpiny ma mako can me aryo onyuto otum, gin okwayo lobe aŋwen me Europe ma tye ki teko madit me gwokogi ki kom bwura pa Egypt.
Pantheon
Ludito me lokwongo guwinyo dok gujuko maber ni lok man “kabedo me kakare maleng pire ocwolo piny” i Daniel otino abicel ki woko acel obedo atye ni Constantine ocopo yo me cobo ne.
En, opiye pire kene atwal i kom Lako me jo-lweny; ki en, kwer me ceng duto kikelo woko, dok kabedo me gang lela ne gonyo piny.
“Karama maleng” ma kanyutu ka iye kanyolu obedo hekal pa Pantheon i taon me Roma, dok “kabedo pa” hekal meno obedo Roma. Roma “ki cobo piny” ki Constantine ka en oyero nyuto dul pa kwaro me ker pa ne i Constantinople i mwaka 330. Nyig coc apar ki acel dok cako kube ki Niyabo apar wiye adek nyig coc aryo, ka nyutu gin acel keken ma otimme.
Ka lee anyama ma aneno no tye calo kwac, to tye ki tung-ki calo tung-ki pa diba, ci doge tye calo dog pa labongo; ci ajok omiye tekke, ki kom komiye, kacel ki twero madit.
Loka obedo Roma me poga, dok Roma me poga omiyo “kom ber bedo” pa teko ne i cawa pa 330 ni i Kanisa me Roma, ka en oloko kibuga madit i nino acel me anyim, ci kino otyeko ceng me teko ma pe tye iye ngat, ma kanisa pa papa oyubo ki yom madwong. Ka wan cako rwom pa Roma me anyim ki mwaka 330 oo wa i 1453, wan nongo ni i acakki pa profesi pa Roma me anyim, kibuga Roma okwanyo wic ki can marac pien Constantine okwero Roma. Kanyo me kwanyo wic ki can marac dong obino doki kica i kare pa Empress Irene i 782, i agiki pa miaka mia acel gi pyer abic me can. Kwanyo wic ki can marac mago aryo weng odok-odoki kica ki Constantine me agiki.
Ocako ma Pe Tye Kede Akwang ki Poto Moko Doko Atinga
Turumiti me akwen ki me abic ki me abicel i Buk pa Niyabo lok 9 miniwa tutwal pa poto me Loma me tua ngat i kabedo me ocok, kun i kare acel dong gikwano boro me aa ki me poto pa Islam. Neno me cwiny pewa ngeyo ni wa pwon “aa ki poto” pa ker i buk pa Daniel ki Niyabo lok. Ker magi tye ki kitgi ma pe romo rwatte, ma rwatte ki “aa ki poto” gi ma megi kengi. Poto pa Yuda obedo ki cwalo me lwor adek i Yerusalemu. Jo Ibru gicwalo i Babilon, ci gibino dok cen i yec ki cik adek, ma gibicako mwaka 2,300 ma okelo obino me malayika adek i gin ame oromo i tarih i mwaka 1798 wa i 1844. Babilon opot i dyewor acel. Loma opye ki opokore, ci i poto meno gin me Loma aryo oginyuto i kabedo me Loma me apok ada i kabedo me ocok onyo me too. Aa ki poto pa ker me Ptolemy ki ker me Seleucid i wiye me acel i adek me Daniel 11 obedo cal me aa ki poto pa Loma papal. Cik me neno meno pe tye gin mukene ento agiki me lok pa Aleksanda ki nywal me peko pa Griik. Pe calo Loma, Griik opokore i buti angwen ma i agiki gibedo aryo. Loma opokore i tua ki too, ci ka dong opokore woko, Loma me too opokore i kit me lunabi i adek, me rwate ki loc me Loma ma i buti adek. Pi Loma me tua, Konstantin opoko kerne bot watoto ne adek. Iyie kene ni Loma me too ki me tua gin laini ma rwatte, ma kelwongo Kanisa me Loma ki gavumenti me Loma. I poto meno me buti aryo tye dok poto mukene me buti adek. Griik obedo angwen ci obedo aryo, Babilon obedo dyewor acel, Yuda obedo cwalo adek. Ki Islam, “aa” gi kinyuto calo “gonyo,” dok “poto” gi obedo “kwanyo i twero.”
Dongogi ocake ki Mohammed, dok kigengogi i nino 11 me dwe me aboro, 1840. Kigonyogi, ci kigengogi cut i 9/11. I kare macok ame okato, kigonyogi i nino 7 me dwe me apar, 2023, dok nicake i kare meno kigengogi i Gaza. Kibigonyo Islam dok me nyuto keto cal pa lee. Rek me tekwaro me adwar me Islam ame kinyuto i dul me abongwen nio me apar wi acel i buk me Niyabo nyuto tekwaro me adwar me Islam me can me adek. ‘Tekwaro me adwar me Islam me can me adek’ kinyuto bene ki malaika me abiro, dok bene ki malaika me adek. Malaika me adek otuno i nino 22 me dwe me apar, 1844, i kare ame malaika me abiro ocako goyo turu. Malaika me adek ki can me adek gutuno i tekwaro me adwar i 9/11. Nicake i 9/11 nio wa i cik me Ceng Cabit, tekwaro me adwar me can me acel ki me aryo obedo ka nwottere, dok pud tye ka nwottere.
“Lagony” me lweny me Nineveh kelo loc aryo, Rome kede Persia, i ribbe atir ma pe twero poko kede Islam. Nineveh nyuto balle motmot pa Rome me too aceng kede Rome me tuŋ aceng ducu aryo ka maleng loyo but Coc Acil mukene mo keken.
Kerode obedo lanyut me twol maduoŋ; en onwoŋ tye ka nyuto Roma. Twol maduoŋ i agiki me lobo obedo Dul pa Rok ma Oribbe. I kare me cik me Ceng Cabit, ker me abicel poto kede ker me abiro cako, ento gin miyo ker mamegi bot ker me aboro i karama mamegi gire me nino ma onywalo gin iye. Ker me abiro ginywale pud kombedi, kede oyeyo oyotoyot me miyo ker mere bot dako malaya me Babilon pi cawa acel, macalo ma onyute i lanyut me cikke pa Kerode me miyo Salome naka nucu me ker mere.
I ka kikome ma United States poto iye, United Nations ginywalo, ci ribbe pa dul adek giketo i tic. Herod en twol maduong, kede Herodias en loc pa Papa, kede United States en Salome. Herod onongo tye i ribbe me nyom ma pe rwate kede cik, pien onongo onyomo dako pa ominne, ci i yore me lok adwar onongo tye kede Salome i wat me buto pa jo me wat macok, pien onen atir ni onongo tye kede miti me kom i kom Salome i kare ma en onongo myel. Twol maduong tye i wat me buto kede min kede nyare weng. Pire tek me neno gin-ni ka imoko ni Rome me tung too nyuto ryeko me loyo kanica, ci Rome me tung ceng nyuto ryeko me loyo gamente. Rome, ker me angwen i lok adwar me Baibul, oketo loc pa Papa i kom ker i yore me lok adwar, ci i timo kumeno obedo lanyut me United States ma bino dok keto loc pa Papa i kom ker.
Toon pa Roma me apata piny me Irom me Kicok cakke ka tok dok dok ki i mwaka 330 angec i mwaka 476, nyutu dok tok dok dok me United States cakke i 1798 tye ka oo i cik me Caac. Mwaka “330” ki mwaka “1798” weng gin adwogi me profesi ma lwongo ni “caa ma kiketo” onyo “caa me agiki” i buk me Daniel. Mwaka 330 nyutu cakke me Roma me Irom me Kicok ki me Irom me Kakare. Agiki pa weng obedo pwony me wot piny pa jatelo me Roma, calo Constantine otyeko kwoyo piny gang Roma i cakke. Mwaka 476 obedo agiki me kare me profesi ma nyutu kit ma keto me polityka me Roma ma rwate ki wel madit opwodre woko i hatua adek. Kare ma ocakke ki kwero gang i mwaka 330, pe lacen obino ki pwony me wot piny pa keto gi me polityka weng—repabulikgi ma maleng, ma obedo gin ma Roma me anyim pego pire pire, obuk buk woko, dok i agiki ooo i mwaka 476, ka pe bibedo lacen rwot mo ma i kom Roma ma aa ki doggola me Roma adaa. Reko aryo me Roma ma cakke i mwaka 330, ki but buk ma reko aryo magi kikelo iye, bene tye ki reko aryo me profesi me dwe abic. Rek me Roma me Irom me Kicok ocakke ki agikine weng ki pwony me wot piny ma bedo dok dok. Rek me Roma me Irom me Kakare bene ocakke ki agikine weng ki pwony me wot piny ma bedo dok dok i mwaka 1449, ka Constantine ma agiki acayo twero me ruot.
Kare acel i kin kare me dwe abic kelo agiki me Islam me Arabia calo gin ma lok me kor tye ka lok ikome, ki acaki me Islam me Turkey i mwaka 782. I nino meno Laker Irene kidwoko piŋ, ma rwate ki dwoko Constantine me agiki piŋ i agiki me lok me kor me aryo me dwe abic. Lok me kor aryo me dwe abic tye i lok atita acel ma tye ki tyeŋ apar wi abic. Acel nyuto lok macon me Islam me Arabia; en ocele, Islam me Turkey. Gin aryo ducu gik ki dwoko Rome me tuŋ wokceŋ piŋ. Agiki me lok me kor acel ocobere ki dwoko dako piŋ, ki me en ocele ki dwoko laco piŋ. Rek ikom rek, ginyuto dwoko kanica ki gamente me Rome me tuŋ wokceŋ piŋ. Islam me can me acel en ma kelo dwoko piŋ aryo meno ducu. Dwoko Constantine me agiki piŋ i mwaka 1449 cako kare me mwaka aŋwen ma gik i mwaka 1453, ka cet me Constantinople poto piŋ. Mwaka 1449 nyuto dwoko piŋ, ki i mwaka 1453 cet poto piŋ dok ker gik.
To Mohammed
Kare acel i kin kare aryo ma acelacel tye ki dwe abic cakere ki to pa Mohammed, ma kinyuto ni en aye abaka i lok ni “onongo gitye ki abaka ma loyo gi” i wang coc me apar wi acel.
Kadi gin bene gu neno rwot iwiye, ma obedo malaika pa otol ma pe tye ki agiki, ma nyinge i dhok Ibru en Abaddon, ento i dhok Grik nyinge en Apollyon.
Lacayat ma ki botgi ne obedo Mohammed, pien en aye kiko ni i akwana me acel, omio pe en dano mukene mo me Islam; en obedo Mohammed lacayat, ci lacayat en twol, kede Islam en twol me Mohammed.
Anjo me abicel me olowo, ci aneno lakalatwe acel ka opod ki i polo obi i lobo; ci gicwalo ne wek onongo lagony me dog atat. En oyabo dog atat; ci yamo dungu odok i dogo, calo dungu me atye ma dit; ci ceng ki yam odok bur kede pi dungu ma oa i dogo. Ki i dungu no, onyen oyot odonyo i lobo: ci gicwalo ne tyen calo ngo ma skorpion me lobo tye kwede. Niyabo 9:1–3.
Nwöyö can më acël ki can më aryö i can më adek rwate ki nwöyö malaika më acël ki malaika më aryö i malaika më adek. Mohammed, rwot, kimïö lagony më yabö bur amë tere pë, dok 9/11 nyutö karë amë kimïö malaika më adek tëkö. Ëka Kristo, calö malaika amë tëk, olörö piny i karë amë göyö më acël më Balaam otuno i lok më gin atïmërë amë jö adwarpiny okobo cön. Ëka bur amë tere pë oyabërë, ëka Islam dök odökö gin më akoba i lok më gin atïmërë i lobo. Ëka Kristo otëlö jögë më dök i yot macön më Jeremia, ëka kicako lando kwena më can më adek ki më malaika më adek. I mwaka 2015, Trump olando mitinë më piëm i pyër më Won Lobo, man ocwïnyö tëkö më thuol amë mito rïbö lobo ducu, ëka bur amë tere pë ogonyo tam më kwërö ni Lubanga tye, amë i agikki oneko Trump i yot më Sodom ki Ejipt. I karë më cïk më Ceng Cabit, lee amë obedo më aboro, amë obedo acël i kin abiro, bïya malö ki i bur amë tere pë. Acakki më karë më këttö alama i kom jö alip mia acël ki pyer aŋwen wi aŋwen ki agikki më karë meno nyutö yaa malö më tëkö më bur amë tere pë.
Lakwena ma ineno ne tye, dok pe tye; ka enabino aa ki i dog ot mar abila, dok enadok i irem mar laloc. Kadi bene jo ma bedo i wi lobo gibibwoc, jo ma nyinggi pe ocoyo i buk mar kwano ot ma kwo aa ki i cako piny, ka gineno lakwena ma ne tye, dok pe tye, ento dong tye. Niyabo 17:8.
Islam obedo lagony ma oyabo dog otuk ki i 9/11, dok ma oyabo dog otuk ki ka cik me Ceng Nino Acel obino. I dye cawa me kwayo cing me cingceke, rwot-lyel me globalism bene onyuto i dog otuk ki.
Ka gin agikoo cobo anyuta megi, rwot abic ma tye kawoto ka aa ki i bur ma pe tye kacel, bino tedo lweny ikom gi, bino loto gi, ci bino neko gi. Yabo 11:7.
Lagony amë yabo lanyut më yo adëk ducu më teko amë yaa ki i bur amë pe tye kï tere kimïö baŋ Mohammed, rwot më ker më Islam. Lweny më Nineveh i mwaka 627 onyuto lweny i kin teko aryö, lweny amë odwoko teko më dul aryö amë onwongo tye ka lweny pïny, ëka omïö Islam odongo oyot i teko. Kiloko lagony i 9/11 ëka Islam ocako dongo i teko, kadï bed ni kigëngö ën inge kare manok. Lweny më Nineveh kinyuto i kit më lanyut i 9/11, pïën Islam ocako dongo i teko kunu i kare amë malaika amë tye kï teko madit oloro pïny më mïö lër i lobo kï deyo Mërë, ëka acer, amë tyën lokke obedo lakwena, bene opoto pïny ki i polo. Lweny më Nineveh bene kinyuto i kit më lanyut i agiki, i kare amë cik më Ceng Cabit bino ëka kare më aryö më Kare më Col cakërë, ka yito më dini më Islam umo ceng woko.
Exeter
Cik me Ceng Cabit kinyuto i cal i kare ma kwena me koko me dye wor oo i cokke me kambi i Exeter. Ci jami ma time me agiki i keto cal me lee cako. Yubo cal, onyo keto cal meno, ocako i 9/11, ento i agiki me kare meno, kare me lando koko me dye wor obedo bene dul matidi ma nwoyo kit kare ducu me yubo cal ma ocako i 9/11. Acakki nyuto agiki. Can me acel nyuto can me adek i cal, macalo lamalaika me acel nyuto lamalaika me adek i cal. Lweny me Nineveh i agiki me kare me keto kido nyuto lweny me Nineveh i acakki. Lweny me Nineveh i kare me cik me Ceng Cabit en agiki me kare me keto kido ma ocako i 9/11, ento en bene agiki me kare me lando koko me dye wor. Pi meno, kinyuto Nineveh i cal i acakki me lando koko me dye wor ma nyuto rwome me agiki i yubo cal me lee i United States, dok i kare me cik me Ceng Cabit acakki me yubo cal me lee i lobo cako. Nineveh en lagony ma ryeyo rek mapatpat atir, ma cobbe gi ducu tye i lok me kare mukato ma opone i tyeng me pyer angwen.
Wan wabedo anyim dok i lok ma obino.