Kun kiweyo cik me tero kit pa Opapa ma oyaro cik pa Lubanga, lobo wa bimweko tutwal bedo atir. Ka Protestantism obiyar lwete i wang boro madit me mako lwete pa twero pa Roma, ka obiyaro lwete i boro madit me kong lwete ki Spiritualism, ka, piny i twero pa kacel man me adek, lobo wa obiyabo woko yore weng pa Konstituson ne, calo gamente pa Protestant ki republican, ki obigwoko yore me cwal mede lok mape atir ki bwonyo pa Opapa, eka wabin ngeyo ni cawa obino pi tic madit ma pire tek pa Satan, ki ni agiki tye mac kany.

Macalo ka odonyo ceke pa lwak pa Ruma obedo alama bot latic pa Yesu ni ogoro pa Yerusalem tye kagam, kacel bene ngolo wii ki yie man obed alama bot wa ni cwiny ma yot pa Lubanga dong otyeko, pim pa bal me piny wa opong woko, ki ni Malaika pa Kica tye ka oyalo woko, pe obidwogo dok cen. Jo pa Lubanga dong gicweyo i gin ma peko ki cwiny marac, ma lajoc ogero calo kare me peko pa Yakobo. Okok pa jo ma tye ki yie, ma gicweyo gi, oro malo i polo. Ki calo kit ma remo pa Abel oyayo ki i piny, tye dwon bene ma tye kwayo bot Lubanga ki i kume pa jo ma gikwero pi yie, ki i kume me nam, ki i rugo me got, ki i piny od pa konvent: “Nyaka kare mene, A Rwot, Maleng ki Ada, in pe ilubo cik, ka ipekgi pi rem wa, i jo ma bedo i piny?”

Rwot tye ka timo tic pa en. Polo weng tye tutwal. Lacoc pa lobo weng obino i kare manok me ochung ki odwogo twero pa en ma kigamo. Alama me loyo woko obikete bot jogi ma gikwako cik pa Lubanga, ma giworo cik pa en, ki ma gigi goyo woko alama pa lebi onyo pa cal pa ne.

Lubanga onwongo onyutu gin ma obino time i ceng me agiki, pi jogi obed kigwoko kene, me cango i kom lanyar me woko ki cwiny rac. Jogi ma kine nyutu gi gin ma obino piny i anyimgi, pe myero gibed ka kuro i kuc i coro me lanyar ma bino, ka gisekonyo cwinygi ni Rwot obi geng jogi ma tye ki adwogi bot en i ceng me bal. Wamyero obed calo jo ma tye ka kuro Rwotgi, pe ki kuro ma odyere, ento ki tic ma pilo matek, ki yie ma pe ngwec. Kombedi pe tye cawa me weko wii wa orwate i gin me tidi manok. I kare ma jo tye ka nino, Setani tye ka yiko gin ki twero, pien pi jogi pa Rwot pe obi bedo ki kwero cwiny onyo kica. Lunyodo me Ceng Apar kombedi tye ka wot i but ocuk. Rwodi pa lunyodo tye ka gwenyo lok me adada, ki gin mapol ma gubedo kacel i lunyodo pe gineno keni keken tung ma pwol ma i piny tye ka miyo wot. Lok pa gi tye malac ki calo Kristiani, ento ka obi waco, obi nyutu Roh pa Darakon. Obed tice wa me timo gin weng ma twero wa romo, me kwanyo piny kum ma kigamo. Wamyero temo me kiro yubu pa cwiny, ki miyo wa obedo i wang ma atir i bot jo. Wamyero miyo gi lok me adada ma tye i kom peko, kacce wayaro cobo ma rwate loyo weng i kom cik ma keto giko i twero me awene pa cwiny. Wamyero yenyo Cik pa Lubanga, ka wobed ki twero me miyo piny me yie wa. Laco owaco ni: “Lajok obino timo tim marac; ki pe ngat mo i ki lajok obi ngeyo; ento jo ngec obin ngeyo.” Testimonies, volume 5, 451, 452.

Ka tic me “Sunday movement” “bipwod lok, en biwiny yec me lago.” Paragraf angwen no nyutu ni ka cik pa Ceng Nino Sunday ocako tic, United States “bitye ka pogo kede kwo me atir ducu.” Ka cik pa Ceng Nino Sunday, “caa otyeko pi tic me aworo me Satana.” Ka cik pa Ceng Nino Sunday, cug me adek-kacel otwero tyen. Ka cik pa Ceng Nino Sunday, United States “oketo piny cik ducu me Constitution ne calo gavumenti me Protestant republican,” kede bene “gimiyo yoo pi poko me lok lokok pa papa kacel ki jok marac.” Cik pa Ceng Nino Sunday man en “cimwa ni dog cwercwiny pa Lubanga otum kwede agiki, ni rwom me tim marac pa rok wa otutuu, kede ni malaika me ngwac otoyie ka aa, pe dok bidok cen.” Cim man onyut ne i kit pa lakwena ma Yesu omiyo ka onyuto abomination of desolation ma Daniel lanebi oloko kwede. I yoo man aye lega ma jo ma ginoto pi nying me Lubanga i seal me abic penyo ka ginwaco ni, “Irom awene, In Wod, maleng kede adier, pe Itye ka ngolo kacok kede cwalo cente me remo wa ikom jo ma bedo i piny?” tye ka timore. Kede bene i waymark man aye nyako angwen me piny, lacwiny kede lapwony, onyuto kit pa gin.

I kare me Cik pa Ceng Acel, Amerika "oyweyo woko lumala weng me Konstitusyon pa en." Kare ma kityeko timo tic man ocake ki Patriot Act i 2001. Ki 2001 paka i Cik pa Ceng Acel nyutu tic ma kacok coki me yweyo woko Konstitusyon. Tic ma kacok coki meno rwate ki rek me porofesi, ma iyie kityeko cweyo cal pa lewic. Rek pa cal pa lewic romo neno calo ma pire tek manok, ento pire tek ne rwate me ngeyo. Gin ma miyo rek pa cal pa lewic obed ma pire tek en ni, nyutu rek aryo.

Pi beast me piny, rek aryo gibedo tung aryo pa Republicanism ki Protestantism. Tung aryo eni gicako bedo i rwom pa Kanisa ki Lwak, ci gityeko yubu cal pa beast. Omiyo rek me yubu cal pa beast tye ki rek aryo i iye acel; pien tung pa Republican ki pa Protestant gitye ka rwate marwate i mukato pa kare, ento rek pa gik keken bene gitye ki lok pa lapor pa gi me rwako. Rek acel me lapor, ki gin aryo ma tye marwate, obedo matek maloyo ki coyo keken alama pa tic me politik ma tito waci ma rwate ki Constitution.

Rek aryo pa luti pa Republican ki pa Protestant obedo dok matek mapol ki gin me kinabii ni i luti pa Republican tye historia me lweny ma i tung pa Democrats ma mito otwol ki Republicans ma gengo otwol; ki dok bene ni i luti pa Protestant tye tem pire tek ma lubo nyiri ma ngec ki nyiri ma pe ngec i historia pa luti pa Protestant. Ento, gin madwong tutwal ni obed cing i ada magi.

I rek ma ki yaro ki kwer aryo pa nyama me piny, tye yaro ma rwate paco me cweyo kit pa Kristo onyo kit pa Satan; man rwate ki cweyo cal pa Kristo onyo cal pa nyama, pien i kaka man “nyama” yaro gin ma kicweyo macok ki Lacweyo. Cweyo kite magi otimo i iye dano weng, pien ka giko kare me temo dong tye keken dul aryo. Cweyo man bene otimo i woko ki cwak me teko pa Papa ki United Nations.

Dong nino, kare me temo pi cwec me cweyo cal me lee atye ka acake i mwaka 2001, kede oto ka cakke cik me Cawa Mucung i United States. I kare meno, lok me yamo me tong aryo me lee me lobo nyuto alworo me i kin kede me woko i tung acel acel ma rwate kwede, obed me dini onyo me polityk, dok bene nyuto lweny i kin tong aryo ne gin kengi.

Cik me Ceng Acel i United States tye calo ciko me wil woko, ma Yesu owacho ni obedo “the abomination of desolation.” Cik me Ceng Acel i United States obedo ogiko me kare ma ocake i 2001. Patriot Act obedo “the abomination of desolation spoken of by Daniel”, ki Yesu owacho ni en obedo alama me wil ki i balo ma obino.

Patriot Act tye kagamo lacer maporofetik pa 1888, kacel ki Tam me Cik Blair. Patriot Act bene, i kit porofetik, tye kagamo dul me Cik pa Sande; erac, kare ma ocako ki 2001 ocake ki Cik pa Sande calo dul ma kiloko kwede 1888—Tam me Cik Blair, 2001—Patriot Act, ci otum ki Cik pa Sande.

Wac me ciko me wot woko ki i citi i cawa me 2001, tye macalo wac me ciko me wot woko ki i Babulon i kare me cik me Sande. Bura ma kelo iye Amerika ma Kacel i kare me cik me Sande, tye macalo bura ma kelo iye piny weng ka Mikael ocungo, kede kare me temo pa dano ogiko. Saini pa Kristo me Alfa ki Omega, tye kinyutu dokodoka i gin ma adier ma Blair Bill me 1888 onyutu, kede gin weng ma 1888 onyutu, ma dok otime i 2001.

2001, ma kinyutu ne calo kit ki 1888, pe keken nyutu lamal me wino calo ma nyutu ni ki tim marac ma kelo piny odong nono; ento bende kinyutu ne kwede 66 AD ki gungu pa Cestius. Gungu pa Titus i 70 AD nyutu cik me Sande i United States. Cik me Sande i United States kinyutu ne kwede mwaka 321 ki cik me Sande me acel pa Constantine, ki 538 nyutu kare ma piny me agiki pa dunya poko cing bot rwate pa Beast.

2001 tye calo 1888, Cestius, kede mwaka 66 AD. Cik me Sande tye calo Titus, kede mwaka 70 ki 321. Kede bene 2001 tye calo baptiismo pa Yesu, kacel ki kare ma En o aa piny i Revelation chapta apar i ceng August 11, 1840. Alama weng magi medo i rek me Konstituson.

Rek ma porofetik pa United States rwate calo ki rek pa Adiventisim. I 1798, Paapasi oyudo cwero ma kelo tho, ki 1798 obedo kare me agiki, ka but me porofesi pa Daniel ma rwate ki rek pa malaika me acel ki me aryo i Buk pa Nyuto 14 giyabo cing ne. Kany i 1798, gityeko mino alama me ocako me porofetik pa Adiventisim, ki i 1798 lagonyo me piny ma tye ki ruk macalo me lamb obedo piny pa rwot ma abicel i porofesi pa Baibul.

Anyim 1798, kityeko bedo nyutu me yoo adek pa janabi ma kirwate kwede rek pa lec me piny; kono bene rwate ki waco pa United States kacel ki Konistitucen pa United States. Nyutu adek meno obedo Declaration of Independence, ma gikwaco i 1776; ci Konistitucen i 1789; ci Alien and Sedition Acts pa 1798.

Cal adek me yoo magi giwaco pi rek me poropheti pa Constitution, ki ginyutu cako pa lwak ma abicel i poropheti pa Baibul. Cik me Sande obedo agiki pa loyo pa lwak ma abicel i poropheti pa Baibul; pien kamano, i cik me poropheti myero bed cal adek me yoo ma aa i anyim agiki, macalo kit ma cal adek me yoo ma ne oaa i anyim cako otyeko nyutu.

I mwaka 2001, ka “towers” oboro, Patriot Act kityeko nyige ki Blair Bill me 1888, kacel ki gonyo ma ocake atir pa laliro me Adventism i Minneapolis General Conference. Gonyo ma malaika owaco bot Sister White ni kityeko nyige calo gonyo ma Korah, Dathan ki Abiram otime bot Moses, bende kityeko nyige ki baptiisa pa Yesu Kristo i mwaka 27 AD, ki pungo pa Islam i 11 August, 1840, ki Declaration of Independence i 1776, kacel ki “abomination of desolation, spoken by Daniel the prophet” macalo alama me woro woko ki kec madit ma bino, ma kiloko ki Cestius ki 66 AD.

Kace itye ni pud iromo para ni tol pa profesi ma wa tye kombedi ka twero nen iye obedo tol pa Katiba me United States, tol weng me profesi ma con tye ka lok ikomgi doko me cwak kede me cweyo teme me profesi ma tol pa Katiba okelo. Ento tol ma nen calo gubedo ka twero rwate bene pol mada obedo tol pa cwec me cweyo cal pa lee. Cal pa lee en cal pa lee me upapa, ma konyere ka lee ma nyako acel tye ka rwom iwiye, ma obedo kucobo pa kanisa kede gavumenti ka kanisa eno tye ka loyo i rwom pa wat. Pi United States me cweyo cal bot lee, Protestantism ma otyeko ngwec ki ada myero olo gavumenti i kit ma gavumenti bino loko kede timo cik me dini, eka i agiki cik pa Sunday.

Ka kitic me cweyo cal me jami marac peye, Cik me Gwoko Kwo pa gweng, ma kicoyo iye ki cik madit ma Thomas Jefferson ocoyo ni “poko pa kanisa ki pa leta,” myero kikobe. Ka tungu me Protestant oyotino ki twero me ciko tungu me Republican me cobo cik pa dini, iye kare eno, chuny ma ber loyo me Cik me Gwoko Kwo pa gweng orye peke, ci kun tye gin owaco kwede wat me profesi ma tye ikin rek me Cik me Gwoko Kwo pa gweng ki rek me cal me jami marac.

Kare ma kicweyo cal pa le me cungu ocako i 2001, ki Patriot Act, ci otum i Cik pa Nino, ka alama pa le me cungu kiketo matek. I kare meno dyew me agiki kicwalo, pien dyew me agiki cako poto ka malaika ma tek i Revelation apar abicel oboro piny ci omiyo piny can ki dwong pa En, ma, malubo waco pa Sister White, obedo ka ot madwong me New York City kigolo piny ki gamo acel pa Rwot.

Koth me agiki obi poto bot jo pa Lubanga. Malaika ma tye ki teko madit obi aa piny iye polo, ki lobo weng obi ler ki duŋne. Review and Herald, April 21, 1891.

Kare me cwalo pe me agiki mot mot tye calo kare ma witi ki yiri marac pa dul me agiki pa Adventism gitye ka purogi ki yweyogi. Puro kacel ki yweyo meno ogik i cik me Sunday, ci nyiri ma ngwec ma tye ki mo ka peko madwong pa cik me Sunday obino, gicimogi; ci kacel kamako Holy Spirit kicwalo piny labongo ratiro nyo Michael obutu ki kare me temo pa dano ogiko.

I cawa me yubo cal pa lewic i United States me Amerika, koth pa agiki bi bino manok-manok; i cawa me yubo cal pa lewic i piny weng, koth pa agiki bi olo labongo pimo.

I mwaka 2001, tem pa kanisa pa Seventh-day Adventist pa Laodicea ocako, macalo kit ma ne rwate kwede jo Protestanti i ceng 11 me August 1840, kacel ki Israel me con ka ki batisa Kirisito.

Cawa me tem dong obino i kom wa, pien kwac madwong pa malaika me adek dong ocako i nyutu pa bedo maber pa Kirisito, Mkombozi ma oweko bal. Man obedo cako me mwanga pa malaika ma dwong pa en obipongo piny weng. Selected Messages, book 1, 362.

Yor me temo me agiki pi jo me laloc me con cako i kare ma lata pa malaika ma kigineno i chapta apar aboro me Buk me Nyutu pa Yohana cako nyuto lok pa en. Lok pa en bene tye i vesi adek me acaki i chapta apar aboro me Buk me Nyutu pa Yohana, ki gin ma Sister White owaco, vesi adek meno otyeko piny ka ot madit me New York City ogore piny.

Eka yo me tem ocako, macalo ma Yohana onyuto i dul apar me Apokalipisi. Tem ne en ni in ikawo buk matin ma tye i lwet pa malaika, ci icamo ne. I kare me tem man, kare ma kot me agiki tye ka kidenyo, ooto keken ikom joma yero me kawo buk matin ka gi camo ne.

Mapol gi ojuke tutwal i yudo kec me acaki. Pe gi oyudo ber bedo weng ma Lubanga omino gi kamano. Gicenyo ni lacim man obipongo ki kec me agiki. Ka kica mapol loyo weng obimino, gi mito yabo cwinya gi me yudo ne. Gitye ka timo bal marac madit. Tic ma Lubanga ocako i cwinya pa dano, i mino lacer pa En kede ngec pa En, myero obedo ka mede odonyo anyim. Dano keken myero onen ki ngec pi lacim pa kene. Cwinya myero kiweyo woko ki jami murac weng, ki kwerone wek Roho Maler obed ka bedo iye. En ki nyutu richo kede weko richo woko, ki kwayo matek, kacel ki lielo gi kene bot Lubanga, ma lubi me acaki gicweyo piregi pi golo piny pa Roho Maler i Nino me Pentekote. Tic acel acel man, ento i rwate maduong loyo, myero kitim kombedi. Eme, dano ne myero kwayo keken pi kica, ci kuro Rwot me tyeko maber tic ma lube iye. Lubanga en ma ocako tic, ci obityeko tic pa En, me yubo dano obed opong i Yesu Kristo. Ento pe myero bed ki weko woko kica ma kiyaro ne ki kec me acaki. Jogi keken ma tye ka bedo ki lacer ma gitye kwede, gin aye gibiyudo lacer ma loyo. Ka pe watye ka mededo anyim nino keken i nywako ki timo kit maber me ja-Kristo ma tye ka tic, wa pe wabi ngeyo ngolo pa Roho Maler i kec me agiki. Twero bedo ni tye ka kato i cwinya matwal i tung wa, ento wa pe wabi yaro, nyo wa pe wayudo. Testimonies to Ministers, 506, 507.

Jogi ma ocamo lok me 2001 onongo gicako keno lok ma rwate ki kare en, ento onongo myero gitemo, pi nyutu ka gityeko keto lok en i cwiny gi i rwom me cwiny ma kiciko pi cal me Lubanga. I kare en, ka meno koth me agiki kiketo calo cwico-cwico, pien ngano ki yago pud tye ka acel. Ka meno, Sister White owaco ni, “Nyalo bedo ni tye ka donyo i cwiny pa jo weng ma i tung wa, ento wa pe wanwangeyo onyo wakeno.” Ka ngat ma tye ki paro maber giyweyo piny ki ngat ma tye ki paro marac, dong koth me agiki ogolo piny labongo rati, macalo ma otime i Pentecost, ma tero calo cik me Sande.

Odoco, parabol man gipwonyo ni pe tye twero me cako odoco inyuma me kero. Ka tic me Lok Maber ocweyo, con otum-otum opoko ber ki marac, ki lim pa dul mo keken dong oketo atir pi kare weng. Christ's Object Lessons, 123.

Kare me pobo koth me agiki, bong bene kare ma koth me agiki golo piny pe ki pimo, gin bende ki nyuto calo kare aryo ma ruro otimo otyeko bot jo pa Lubanga. Kare me acel me ruro bot jo pa Lubanga ocako ki ot pa Lubanga i ceng 11 me dwe September, 2001, kede i cik me ceng Abicel ruro dong otyeko pi jo pa Lubanga mukene ma gitye ka dwoko onyo kwero woko dwon madit pa malaika me adek ma ocako i cik me ceng Abicel i United States, ki dong giko i kare ma Mikael ocungo, ki kare me temo pa dano ogiko.

Kare aryo me koth me agiki, ma bene obedo kare aryo me rwako kom ma ocako ki ot pa Lubanga, ci dong ceto bot apuk pa Lubanga mapat, bene obedo kare aryo me cweyo cal pa le ma pire tek.

I iye kare me acel pa kare aryo magi me lapor, ka wenyo kityeko kete i wi Kacanisa pa Lubanga kun aye i wi United States me Amerika, en aye gintic acel keken ma i iye ka ruk me Ripablikan ki ruk me Protistant kityeko wenyo gi weng. Kany keken, ka Adventism me Laodikea kicwero woko ki i leb pa Rwot, United States opongo kop me temo pa pire, ki bal me piny kiceto i wi piny, ci Saitan dong onyuutu piny ki ocako tic pa iye ma pire tek. Dano 144,000 gigo gonyo, ki gikelo gi malo macalo cal i kare me Cik pa Sannde.

Kityeko waco wa ni pe twero miyo ruc mo keken pa “gin ma dano pa Lubanga ma bin tye i piny binenongo kwede ka dwong pa polo ki dok-cako pa tigo me cawa macon giyubu kacel.”

Satan obedo ngat ma kwano Baibul maber atir. Ngeyo ni cawa pa iye obedo matidi, kede tye ka temo i kare weng me gengo tic pa Rwot i piny man. Pe romo cweyo nying'o mo pi yore me bedo pa jo Lubanga ma gibi tye ngima i piny, ka ber pa polo ki dwogo me cwalo peko ma otime con kigolo kacel. Gibi woto i ler ma aa ki kom pa Lubanga. Ki kit pa malak, bi bedo cwalo lok nono i kin polo ki piny. Kede Satan, ma olutre ki malak marac, kede tye ka waco ni obedo Lubanga, bi timo magero me kit weng me bwonya, ka romo, jo ma kiyero pire kene. Jo Lubanga pe gibi nongo gwoko kwo pa gi i timo magero, pien Satan bi tiyo macalo magero ma bi time. Jo Lubanga ma kityeko tem maber, gibi nongo twero pa gi i cal ma kiwaco iye i Exodus 31:12-18. Gi myero gubedo i Lok ma tye ngima: 'Kiketo.' Man aye piny keken ma i iye romo gubedo maber ki kuc. Gin ma gubalo kica pa gi ki Lubanga, i nino meno, gibi bedo pe ki Lubanga ki pe ki geno. Testimonies, volume 9, 16.

Dwogo me lacer ma con cako i “cik me Sande” i United States, pien Satan cako tic pa iye matira i kare meno; nyako ma pe otuk ma jo ngec, ma dong “gitemo ki otemo,” dong “gibiwoto i lacim ma aa ki kom pa Lubanga.” Man obi kitimo ki tic pa malaika, pien “ki yore pa malaika kibedo ki cwalo kwena ma pe kato cing i tung polo ki piny.”

Jogi ma gilubo ki mafuta, ma tye itung Rwot me piny weng, gi tye ki kit ma kimiyo bot Satana i kare acel, calo Kerubi ma ocungu. Ki jogi maleng ma guburo kom me rwom ne, Rwot gwoko matir lok mapatpat ki jo ma obedo i piny. Mafuta me zaabu nyuto ngwono ma ki kwede Lubanga gwoko latiri pa jogeno ki mafuta ma pe kato, pi pe giturtur ki pe gibuto woko. Ka pe kicobo mafuta man maleng ki polo i kwena pa Roho pa Lubanga, twero pa tim marac gubedo ki twero weng i bot jo.

Wa kwero Lubanga ka pe wayaro kwena ma ocwalo bot wa. Ci kamano, wakiweyo mafuta me bulu ma onwongo oyubo i cwinya wa, wek ocwal bot jo ma tye i otum. Ka lwac obino, “Nen, lan nyom obino; wubin wuti me mede ki en,” jo ma pe oyaro mafuta maleng, ma pe ogwoko ngwono pa Kristo i cwinya gi, gibinongo, macalo nyiri ma wii pe yot, ni pe gi tye ki kare me mede ki Rwotgi. Pe gi tye i ganggi keken ki teko me nongo mafuta, kacel ki mano tyen gi owil woko. Ento ka wa kwayo Roho Maleng pa Lubanga, ka wakwayo macalo Musa, “Nyuta an dit pa i,” hera pa Lubanga biyi yubo piny i cwinya wa. Ki paipu me bulu, mafuta me bulu bikwalo bot wa. “Pe ki rwom, pe ki teko, ento ki Roho na,” owaco Rwot pa jolweny weng. Ka wayaro cal ma mere pa Ceng me kica maber, lutino pa Lubanga gibedo cal i piny. Review and Herald, July 20, 1897.

Jo ma ngec obedo gin ma kityeko kimako gi cal pa Lubanga i Yabo 7 ki i Ezekiel 9, ki kiconye gi jo ma lalar, ma gicayo Rwot, kun gityeko kwanyo "lok ma ocwalo." Jo ma lalar obedo "gin ma gipoto kwergi ki Lubanga, ma i ceng'eno gibedo labongo Lubanga ki labongo geno." Dul aryo magi gitiemo, ki kigolo gi i kabedo ma gi onen kitgi, ki i yore me ka gi oywako onyo gikwanyo lok pa kare man. Lok pa kare, ki cako ki 11 September, 2001, obedo lok pa Kot me Agiki.

Lok me kot me agiki gineno ki yore me “rek i kom rek,” macalo kiketo iye i Kitap Yesaya, chapta 28. Yore me “rek i kom rek” obedo yore pa Lubanga ma oyero pi kwano Bibiliya; eka weko yore meno pe keken obedo weko lok ma kinyutu kwede kun timo yore me “rek i kom rek,” ki kany matin ki kanyo matin; ento bene obedo weko En ma oyero yore meno.

Pien yore me cik ma ki cwalo iye ki Lamo Maleng, ma ki nyutu i yore me temo ma kelo i keto ranyisi pa 144,000, nonge atir ni tung acel keken ma otino pa Lubanga twero woto kwede i lok pa con ma “dit pa polo ki dwogo me peko me cobo pa con golo kacel,” obedo ni obed i tyen me kwo ma ler ma aa ki i kom pa Lubanga twero ongeyo. Myero ongeny; ka pe ongeny, dong pe tye ki ber, kadong wan alal.

Pe myero wa kuro pi kot me agiki. Obino i tung dano weng ma bi ngeyo kede ma bi mako gin-kene ludwe ki opub pa kica ma obo iwa. Ka wa cobo gic me ler, ka wa pido kica ma atir pa Lubanga, ma mito ni wa ogeno Iye, dong kigamo weng bityeko. [Yesaya 61:11 kicoyo.] Piny weng myero opong ki pak pa Lubanga. The Seventh-day Adventist Bible Commentary, volumu 7, pot 984.

I kare ma obedo ka malaika me Niyabo 18 opwonyo piny doko lung ki dule mego, cake i dwe 11, nino 11, mwaka 2001, kot me agiki onongo pe obino keken “i wic” jo “ma” “ngene dok gityeko keto i tic otin ki kot me kica ma” “ooro i wic wa.” “Bal maduong” ma Laloc White onyuto con, obedo ka nyako mapuru peko ngeyo ni gubedo twero kuro piny ka kot me agiki oyuko piny “labongo pimo,” pien i kare meno gupwoyo ni gibino twero medde kwo ka gucako. Pe atata, jo keken ma gidong tye ka medde i ngecgi pa Lok me Mungu me ajar me nyutu gin aye guro yot mapol.

Ka wa tye ka wa tyeko coc man, gin ma an atye ka mito nyutu aye ma rwate ki yub pa kare me temo ma wa tye ie kombedi. Ka wa mito “wot i marac ma cako aa ki i kom tron pa Mungu” i kare ma can me yweyo pa kare mukato tye ka doki, wa bibedo ki miti me neno maber ki lok me profesi lacen mapwod pe onongo krysis obedo.

I bute acel, Daniel ki jo adek ma rwot-ni-dwong cing-gi dong gityeko pwony-gi i yoo ma pe romo yelek, ka ce pe dong gidonyo me atem wot i wang Nebukadneza. Pi nino artam, Kristo oyabo Lok me prufeta bot ngec pa lutic-ki me dong tic i nyim nino apar ma iye lutic-ki gityeko jedde acel-gi. Ka dong Pentekosti obino, ma cung ka cal me cik pa Ceng Nino Acel.

I Daniel 3, Shadrak, Meshak ki Abednego giwaco bot Nebukadneza ni pe gi mito kare mukene, pien dong gicwinyre woko pi ngo ma gubed timo i kare me temo pa cik me Sande. Bedo matir pa gi omedo adwong ka giwoto i ofen me mac kwede Kirisito, ki ladito weng ma obino limo ma oneno mirako ma otime i ofen me mac gicwalo lok ma dong gicwinyre iye pud pe otemo i piny weng ma ngeme i kare meno.

Wabimedo wic magi i nyig coc ma bino.