Peter tye i Panium (Caesarea Philippi), ame obedo nino abicel onyo aboro keken i nyim kare me aryo i kin kare adek ame Peter, John kede James owoto kede Jesus, gin keken. Kare me acel obedo nyuto teko Mere i kare ame nyar pa Jairus ame mwaka mere apar wie aryo ocer ki i too; kare me aryo obedo nyuto deyo Mere i Got me Lokere i Cal; ci kare me adek obedo Gethsemane, nyuto can Mere. I Panium, i cura me apar wie acel, Peter kiketo atir i nyim yat aria me tyeng me apar wie abicel. Got obedo dyere me wot adek ame lupwonyere adek keken owoto. I got, Won me polo bene oloko tyen me aryo i kin tyen adek; Won oloko i batija, i got, ci dong atir i nyim yat aria. Peter tye tyen aryo i dyere me jami adek a otimme ame kicimo. En bene obedo dyere me cura me apar wie acel naka i cura me pyer aryo wie aryo me Matthew.
Asuria
Gin mutimme i wi got obedo anyim pa donyo me loc, ma ocake kede gonyo kana wek oter tyer i Jerusalem, kit ma kana pa Abraham otero yen me tyer i wi Moriah, ma obedo kabedo macon pa ot pa Obanga i Jerusalem. Karama me turumbeta i rek me Leviticus pyeraryo wiye adek nyuto gonyo kana, omiyo gin mutimme i Got me Lokere obedo anyim pa donyo me loc, ci meno keto Peter i gin mukato me nino pyeradek me Leviticus pyeraryo wiye adek ma rwate kede kare me Pentekote. I nino pyeradek meno, kikel ot pa Obanga (atem me dyere) i kom jo ma kitemogi me bedo i kin ludote pyeraboro ma cwinygi tek. I caden me jemo pa Rwot Uzziah i kabedo maleng, kinyuto ludote pyeraboro meno ni gin jo ma cwinygi tek, ma miyo dano twero tamo ni onwongo tye ludote ma pe gudonyo iye.
Kadica Azaria, ladit pa rwot, odonyo i nyuma wi en, kacel ki ladit pa Ywe owalo abicel aryo me gwoko acel aryo, man obedo jo ma tek; ka jo magi otyeko cung i anyim Uzziah rwot, ci giwaco bot en ni, “Pe en tic mamegi in Uzziah me wang yat dung bot Yehova, ento en pa jo ladit pa rwot, lutino Aaron, jo ma gikwanyo me wang yat dung: aa woko ki i kabedo maleng; pien i timo balo; kadi pe obino bedo me wor mamegi ki bot Yehova Lubanga.” 2 Chronicles 26:17, 18.
Jowi ma lweny tek gin jo ma lube Baro-kecang kwede kore ikare ducu ma en odhi iye.
Gin ma pe oywaki kede mon; pien gin dong joma pe gutye kede cing marac. Gin ma gilubo Ntwiga kwede ducu ka en dok olwongo kwene. Gin ma gicwalo ki i kin jo, bedo nyig acel me acam me culu bot Lubanga ki bot Ntwiga. Revelation 14:4.
Labwor me kaka Judah telo wi jone ka gidonyo i Kabedo Maleng Tutwal, dok miyo gineno i adaka me gicik ki gitamo pi Alamdog Madit matye kuno ka timo ticce me ajikki me yweyo bal oko. Kicero Peter ki i to i nino 31 me dwe me apar aryo, 2023, ki iyonge meno en oromo ki atem me guti ma kwako tic a Rome i moko anyut me woko me lok akor. Iyonge meno atem me aryo me ot a Obanga obino bot Peter, dok kanyono aye kinyuto anyut me rek me iye i anyut me kio ma tye i Daniel cura me apar.
Peter onongo twero pa rwot ne i nino 18 July 2020, kede otimo man tyen adek.
“Tyen adek Peter okwanyo lawot ni pe eneno Wod Lakwe, kede tyen adek Yesu otyeko cako ki iye temo me mi kwede cing me mar ne gi wot me twol ne, ka okwelo kwene lapeny man ma tong gwok, calo nywal ma tye ki wi me twero, bedo ka donyo i chunye ma atwong. I wang lutino kwan ma oyubore, Yesu onyuto bwo me golo kwo marac me Peter, kede onyuto ni lutino kwan ma con obedo ka pire tek ki min awobe, kombedi otyeko bedo ma oloro adada.” The Desire of Ages, 812.
Peter otye alako dul me jo lwong adwong aryo.
“Pi dul acel acel me kwo ma kikonyo gi Faro ki gumaculu, tye pwony i gin matye i lok pa lakwena Petero. I cako me bedo lutino kwonki, Petero no paro ni en tye tek. Macalo Faro, i ngene ne kikome, en no tye ‘pe macalo dano mukene.’ Ka Kristo i dyewor me cwalne i cing me lworo ocako kanyutu lutino kwan ne ka lok ni, ‘Wun weng bino towo piena i dyewor man,’ Petero i geno matek oloko ni, ‘Kadi bedi ni weng gitye ka towo, an pe abino towo.’ Mark 14:27, 29. Petero pe onongo ngeyo hinyne kikome. Geno i kic ne oloko en. En no paro ni twero cung i wang atem; ento i saa manok atem obino, dok ki gyer ki kwoyo prẕe, en okwero Wonye.” Christ’s Object Lessons, 152.
Acok ocoro ocito paco mere kun dong gikwano ni en dano atir.
“Olum Paraci kod omyero otic me cuk cente gireme ka can lawoti madwong aryo ma lwak gin jo ducu ma bino me woro Lubanga kigawogi iye. Lukwonggi aryo me acel nono onongo tye i nyiggi aryo me acel ma onywalo i wi lobo.” Christ’s Object Lessons, 152.
Abel ki cogo ot axakia me kicwiny pi yom cwiny.
Ka omuloko cente, ka tye ka cung kene lacen, pe onongo mito kelo wang-gi malo i polo; ento opoto cing i cing-li, ka waco ni, “Yaye Mungu, tim ber kwoi i kom-na an atic.” Awaco botu ni, dano man odok i gangi ka kuc i wang Mungu moloyo dano dok man: pien dano duto ma pwoyo kene bicwiny; ka en ma okwanyo kene piny biywaki malo. Luka 18:13, 14
Otic me mwaka 1888 onywako ki iyot malaika me Niyabo 18.
“Rwot i cwakke maleng mabor ocwalo kwena ma rwom guro adwong bot lwak pire ki i tye me Ludito Waggoner ki Jones. Kwena man onongo myero omed nyutu i wang lobo coni Jatony ma okelogi, i tyer me bal pa lobo ducu. En onyuto pwony me kwanyo ngol pa dano ki i yele me wiye dano, ki i Jamin ma tek; en olwongo lwak ni giyab ngol pa Kristo, ma kinyutu i yotcwiny me winyo cik ducu pa Katonda. Dano pol pe dong nen Yesu maber. Gin onongo mito ni wanggi okel bot Ngat me pire ma Lubanga, bot ber me ticce, ki bot marre ma pe lokke bot doggola dano. Tek ducu kicwalo i cinge, me nongo ogwero mic me guro bot jo, ka omiyo jami ma pe twero culu me ngol me en kene bot dano ma pe rom. Man aye kwena ma Katonda ociko ni omyero omi bot lobo. En aye kwena pa malaika me adek, ma myero kikonyi gi dwol malac, ka kitye kwede ki yubo me Cwinyre i ryek ma dit.” Testimonies to Ministers, 91.
Kwena me Laodikea
“Lok me omiyowun ki A. T. Jones, ki E. J. Waggoner en lok pa Lubanga bot kanisa me Laodikia, ci olwor me atika i dano mo keken ma twero ni oye ada, ento pud pe nyutu bot lwak mukene reru ma Lubanga ominye.” The 1888 Materials, 1053.
Kwena me Koto me Agiki
“Okot me agiki obino cwer i lwak pa Lubanga. Malaika ma tek obino kwalo ki i polo, ci lobo ducu obino yelel ki ducu ker pa deyo ne.” Review and Herald, April 21, 1891.
Kampala Omukago New York ki 9/11
“Dong lok ma obino ni atito ni New York myero oywakke woko ki baibai me pi malac? Man pe atye ka awaco. Awaco ni, ka aneno ot madit-madit ma gidongo kunnu, lwal i kom lwal, ‘Gin ango jami me gro ma bibedo ka Lubanga oa me yengo lobo matek tutwal! Cawa man lok me Revelation 18:1–3 biromo kwede.’ Acakki weng me apar wiye me Revelation en wec me poko ikom gin ma tye ka bino iwiye lobo. Ento pe atye ki ler me arokena i kom gin ma bino i kom New York, kono ni angeyo ni i nino acel ot madit-madit ma tye kunnu gibituro piny ki diko ki loko-loko me teko me Lubanga. Ki i ler ma omiya, angeyo ni abal tye i lobo. Lok acel ki bot Lubanga, kwanyo acel me teko ne malit, kacel gin ot magi madit-madit bibwong piny. Jami bibedo ma gro ne pe watwero piny memo.” Review and Herald, July 5, 1906.
Peter lacok ocoro nyuto dano ma kikwano ni atir pi yee, dok kwano dano ni atir pi yee en kwena pa malaika me adek; en kwena me Laodicea ma obino i 9/11, i kare ma udi madongo me New York opoto piny dok Niyut 18:1–3 ocobbe. I kare meno kot me agiki ocako cwe manokmanok, dok keto lanyut i kom jo alip mia acel ki pyer angwen wi angwen ocake. I agiki me kare me keto lanyut i kom jo alip mia acel ki pyer angwen wi angwen, malaika me Niyut apar wi aboro olor piny calo Michael ladit pa lumalaika, dok ocero Peter ki atem adek. Atem me acel ocake i nino 31 me December, 2023, dok onyuto ada me te ni Rome en teko ma tye i tyeng me apar wi angwen me Daniel apar wi acel, ma moko anyut. Anyut meno en anyut me chazon ma nyuto rek me kor lok ma tye i woko, ma Solomon waco ni en kwo onyo to.
Ka i piny ma pe tye iye neno pa [chazon], lwak lalar; ento ngat ma gwoko cik, en ma gum. Ngec 29:18.
Atem me aryo pa Petero en atem me ot pa Obanga ma mito donyo i Kabedo Maleng Loyo Ducu ki yee, macalo ma Lamin White onyuto i anyut me acaki ma en oneno. Kanyeno en oneno cik me Cabit me nino me abiro ma ryeny loyo cik mukene abungwen. Pwony meno i kare me cako ngolo kop nyuto pwony me doko dano ma ryeny loyo pwony mukene me adwar i nino me agiki, i kare me tyeko ngolo kop. Doko dano pa Kricito ma en Obanga, ma En otingo i kome kom me dano ma opoto dok ma tye ki bal, kadi bed ni En pe ongeyo bal, ginyuto ki lanyut mapatpat. Ma pire tek loyo ducu en pwony me kare abiro. Pwony me kare abiro onongo en alfa me gin ma Miller onwongo i lok me adwar, dok i mwaka 1856 en aye onongo pwony ma onyuto pwony me omega i gin mukato pa jo ma lubo pwony pa Miller, i kare ma dini pa jo Adventist me Philadelphia ma lubo pwony pa Miller ojemo pi mwaka abiro dok odoko kanica me Jo-Adventist me Nino me Abiro ma en me Laodicea i mwaka 1863.
Odongyo aryo me Ezekiel adek abicel ki abiriyo nyuto ngolo aryo me miaka 2,520 ma ocako i kom ker me north ki ker me south. Ker me north nyuto dwan dano, dok ker me south nyuto tam ma otyeko cweyo me bedo acel kacel ki tam me Christo; ci, Lubanga mewoto i ryek bedo acel kacel ki dano. Man e pwony me kwanyo dwan dano ki Lubanga i kit ma oyot me nyutu. “Abiro abiriyo” ne obedo alpha ki omega me historia me Millerite, dok pien tye ka nyuto kwanyo dwan dano ki Lubanga, en bene omega me historia me Seventh-day Adventist i wat ki pwony me alpha pa Sabbath i mwaka 1844. Acel en alam me Sabbath me nino me abiro, dok acel mukene en alam me Sabbath me mwaka me abiro.
Nying Peter kelo ni keca i Panium, ma obedo hatua me aryo i twero pa Abraham me cako konyo lagam me mukwongo ki lwak ma kiyero; dok i hatua ne me aryo Peter obedo lanyut pa lagam me agiki ki lwak ma kiyero. En hatua me aryo i nyoro pa cabtâ ikato acel ki apar wiye acel gudu wa ikato aryo ki apar wiye aryo; dok en me aryo i kine adek ma Peter, Yakobo, ki Yohana oceto ki Yesu ka peke lutino wakwe mukene, ki me aryo i kine adek ma Wonwa me polo owaco. Nyoro pa Nero tumu i dyere ma tye i kin lweny pa Raphia ki Panium, pien opore ki kare mukene aryo ma tye mwaka 250 ka mwaka 250 ma ocako i 457 BC ki 1776. 457 BC otuuko i 207 BC, ki 1776 otuuko i 2026. Peter tye i 207 BC, 2026, 313, ki temo pa kacok luktic me Yahwe ma dong oyubo gwok me adek ka bene temo me adieri me weko poto pa dong ass, ma kinyutu calo jamo me turumbeta.
Tem pa Peter obedo me lubo Kristo dokole but I ot i Kabedo Maleng Adwong, dok tic ne obedo me yubo motek dok cako tedero kwena ma kiyubiro me kuluc me mac pa Nashville. Kwena pa Peter me kuluc me mac pa Nashville en kwena pa Pentekosto ma kicako keto con i ot malo, ka dong i kor dyangi. En otedo kwena ne kun eneny balo kuluc me mac pa Nashville, dok otimo cikke pa timme pa lweny pa Raphia, i kanyakwede ki lweny pa Panium, ma olwongo dok bedo lweny pa Actium i cikke pa Cik pa Sabato pa i ndiko apar ki abicel. Cik pa Sabato pa i ndiko apar ki abicel bene en Cik pa Sabato pa i ndiko piero abicel ki acel dok pa i ndiko aryo ki aryo. Ndiko adek magi bene rwate ki ndiko adek ki acel, kama papi obedo mukene me twero i mwaka 538 dok ocwalo Cik pa Sabato i Kacok pa Orleans me adek. Ndiko ma telo i ndiko adek ki acel nyutu ka jami me ka anyuta ma otelo i Cik pa Sabato pa 538 dok otiyo cal me historia ma otelo nyime i Cik pa Sabato ma cok bino.
Pien ok ok statuk me Chittim bino cwinya i kome: pire meno en aabed i cwercwiny, dok adok, ci obedo ki anywal ku i wil cing kwer; kumeno dong en atimo; en bene adok, ci obedo ki ngec kacel ki jo ma juko cing kwer. Dok jo lweny atwero ka i tung en, ci gibibedo ka nywalo piny abila me kabedo maleng me teko, dok gibikwanyo kwero me ceng ducu, ci gibiketo gin ma marac ma kelo kwedo. Daniel 11:30, 31.
“Yupe me Chittim” obedo ka tye ki nyutu pa Vandal, kede dong gin bene tye ka nyutu gin calo trumpe me aryo i Cuko, buk me aboro. Kweyo ma dong pe kiromo cako me Roma ocakke i mwaka 330, ka Constantine pokoke ker i kabedo me ceng kacel ki kabedo me too. I ngeyo man, opoko ker meno bot latin-ne adek. Twero me Roma ma dong pe tye ngat mo ma romo kwanyo ki i lweny me Actium, dong opokke i bute aryo, ci i bute adek, ci trumpe mene angwen mukwongo me Cuko aboro onongo tye ka nyutu nywal me mony ma omiyo Roma me kabedo me too otyeko i mwaka 476. Roma me kabedo me ceng i Constantinople odongo anyim wa i agiki me trumpe me abic kacel ki i acakki me trumpe me abicel acel, ma bene gin aye peko me mukwongo kacel ki me aryo. Porofeto me kare me miaka mia acel gi pyer angwen me peko me mukwongo otyeko i nino meno keken ma porofeto me kare me peko me aryo ocakke iye.
Babylon opoto i dyewor acel. Twero bedo ni ibino pyemo ni Cyrus omyero kong olok yoo pa kulu, dok man otero kare mo, ento poto pa Babylon otimme i dyewor acel, kun poto pa Rome otero mwaka 1,123. I mwaka mago onongo tye lanyut me yoo me lok me adwar ma patpat ma tito kit ma ker madit me Rome otum kwede matidi matidi, dok ker madit me Rome ma woro obange me goba obedo cal me United States i ticce me keto loc pa Papa i kom ker calo ker me abic me lok me adwar i Baibul i mwaka 538. Kiketo loc pa Papa i kom ker i kare me cik me Ceng Cabit ma tye i tyeng me apar wi abicel me Daniel apar wi acel. Lanyut me yoo ma obedo cal me tic pa United States kinyuto gi i lanyut me yoo ma nyuto kit ma Rome ma woro obange me goba otum kwede matidi matidi.
Boti me Chittim nongo otye ka nyutu peko madit me lim pi Roma, pien balu me boti me Vandals obedo ka kelo twer cwiny i yoo me boti pa pii me Mediterranean. I nino me agiki, Islam kinyutu calo peko madit me lim pi rwodi me lobo. Vandals ki boti gi nongo obedo teko me twongo me aryo, dok akur me peko adek gi nongo obedo twongo me Islam. Moko acel obedo Arabia, me aryo obedo Turkey, dok me adek obedo pi lobo weng.
Miringa en aye cal me teko me lim, dok i Lok me Cwiny Maber, miringa me Tarshish en aye cal ma maloyo weng me teko me lim. Miringa go loke woko kany i dyer me yat ma cing pire lum ma oa i yoo me oriental i kin nam, dok i Lok me Cwiny Maber Islam en lutino me yat me oriental. Ka kelo nying Islam i but kit me lakwena me gin ma bino timore, en kelo cwercwiny me lim. Islam kiketo cal kacel ki Balaam calo osio, ma en lok me Ibru ma gonyo lok ma gonyo ni “dano me tim ber ma pe,” i nyuto me acel me Ishmael i Lok me Cwiny Maber. Ishmael en won Islam i agiki me lakwena, pe ka kwanyo Abraham calo won Ishmael, ento rok apar ki aryo me Ishmael bene ngene calo lutino me yat me oriental i Lok me Cwiny Maber.
I nino me agiki, Balaam, lanyut me United States macalo adwar me goba, goyo kana mere tyen adek, ma nyuto goyo pa Islam tyen adek. 9/11 onongo obedo goyo me acel i kin goyo magi, dok onyuto tuno pa malaika ma keto alama, ma donyo malo ki tung wokceng i kare me yamo matek me lweny ma aa ki tung wokceng. Goyo me aryo pa Islam tye i dul aryo, pien yadi me aryo nyuto doyo ki aryo. I nino 7 me dwe me apar, 2023, Islam ogoyo Israel me kom i yoo ma pe onongo kikuro, dok ka Islam ogoyo Nashville, Tennessee, i yoo ma pe kikuro, Israel me cwiny dong bino bedo ma kigoyo. I ododo pa Balaam, lanyut me yoo me aryo onongo obedo i kin poto olok aryo, dok poto olok aryo pa Rwot Won Monye onongo gin aye Israel me kom macon ki United States, Israel me cwiny me kare-ni. Lanyut me yoo me adek pa Balaam onongo obedo kare ma kana oloko; dok lanyut me loko ma nyuto agiki me kare me keto alama i kom jo alip mia acel ki pyer angwen wi angwen, ma ocakke i 9/11, en aye cik me Ceng Cabit, i kare ma United States loko macalo twol madit. Oyengyeng madit me lobo ma tye i Niyabo apar wi acel en aye cik me Ceng Cabit meno, ma can me adek bino oyot iye, ma United States, kana ki Zechariah giloko iye.
Won John Labatija onwongo tye i dul me aboro i kin duli pyer aryo wi angwen pa alamdogi ame David oyiko me tiyo i ot pa Lubanga. Alamdog Zechariah onwongo gimiyo pe ocopo lok pien pe oyie, nio wa i kare ame ginywalo wode John, dok en obedo lanyut me namba aboro (lanyut me tic me alamdog). I kare me cik me Ceng Cabit, alamdogi me dogola me agiki, ame John Labatija obedo lanyutgi, biloko kit ame wonne Zechariah onyuto kwede. Kricito onyuto ni John aye Elijah, dok kwena pa Elijah me nino me agiki ginyuto ki wat i kin won ki latin, calo ame onwongo tye i kin Zechariah ki John. Jeremiah, ame onwongo gititte ni ka odwogo obibedo dog pa Lubanga, onwongo obedo lanyut me John.
Jeremaia bene otam cal acel me cing awene me kare 18 Julai 2020, dok ka en dok odok, en obedo dwon me acam pa Lubanga i kare me cik pa Ceng Aparac, ka en onyuto kwena me nabi Habakuk, ma onongo otwal kare, ento myero “owaco” i agiki. Jeremaia, kadi dong Yohana, dok kadi dong Petero, myero owaco kwena pa Habakuk i ka dyel pa Islam owaco, dok i kare ma Amerika owaco calo anyuka.
Peter i Caesarea Philippi, ma en aye Panium, tye i kare ma onwongo tye mapud lanyut me yo me “got” pe oo, ma donyo me loc onwongo bino lubo kore, dok donyo meno okelo yat arya, onyo cik me Ceng Cabit. Kare meno ginyutu ki lweny me Panium, ma tum ki loc pa Papa ki United States ma obedo tekone ma tiyo ka wange. Panium obedo lweny me adek i kin lweny adek ma gilwenyo ka wang jo mukene, ma me acel i kine otum i cel me Berlin i mwaka 1989, dok lweny me agiki, onyo me adek, tum i kare me muko piny “cel” me pokere i kin kanica ki gamente. Mwaka 1989 obedo lanyut me rwom mamalo atika pa lweny ma gilwenyo ka wang jo mukene ma gilwongo ni “lweny me koyo” ma onwongo ocake i agiki me Lweny me Lobo Lung me Aryo, dok Panium nyutu lweny me koyo ma tum i Lweny me Lobo Lung me Adek, kit ma ginyutu kwede ki lweny me Actium. I kin lanyut me yo me acel ki me adek me lweny adek ma gilwenyo ka wang jo mukene tye lweny kikome i Ukraine, ma lweny me Raphia i tyeng apar wi acel ki apar wi aryo nyutu.
Panium obedo lweny me ngico ma kelo Lweny me Lobo Ducu me Adek, kit ma lweny me ngico ma otum i kare me agiki i mwaka 1989, kede ma yam ocakke i agiki me Lweny me Lobo Ducu me Aryo, onyuto kwede. I lanyut me yoo ma onyuto i tyeng me apar kede mwaka 1989, tyeng me aparacel kede me apararyo kacel kede Lweny me Ukraine ma ocakke i mwaka 2014, kede tyeng me aparadek nio wa i me aparabic kacel kede lweny me ngico ma tye kombedi i kin tam me MAGA kede tam me ribo lobo ducu, onongo tye pulejident adek ma onyuto ribbe i kin loc pa Papa kede United States.
Ronald Reagan onongo tye i winye me imung ki Papa John Paul II, papa ma mako tam ki yore macon malube ki lok me adwar me Fatima ma obedo me Catan, dok en tye ki kube ki gin mukato me lok me adwar i ngut coc me apar. Kare me loc pa Obama winye ki gin mukato me lweny me Raphia i ngut coc me apar wi acel ki me apar wi aryo. I kare me locce onongo tye papa aryo ma obedo anyut, pien anyut me yo me aryo nyuto doko aryo. I anyut me yo me adek ma tye i ngut coc me apar wi adek nio wa me apar wi abic, papa en aye papa mukwongo ma oa i United States. I acakki wan onongo watamo ni Papa Leo obedo papa ma mako tam ki yore macon calo ma John Paul II obedo lapore, ento ka kitiyo kwede malube ki yo me keto lok me adwar i tic ma obedo tic kwede tyen adek, anyut me yo me adek tye ki kit me cobbe aryo mukwongo, omiyo Leo en aye John Paul II ma mako tam ki yore macon dok en aye ngat ma yam obedo latel me Ot me Tic me Inquisition, Benedict XVI, ma oweko ticce i kare me loc pa Obama pi papa Francis ma mako tam manyen me lweny ikom apokapoka i kin dano.
Lwëny më acël ma gilwënyö i ka jö mukënë ginyutö ki nyig cöc acël, më aryo ki nyig cöc aryo ëka më adek ki nyig cöc adek. Lwëny më koyo ma otum i mwaka 1989 ocakërë i agiki Lwëny më Wi Lobo më Aryo, ëka Lwëny më Wi Lobo më Adek ma ginyutö ki lwëny më Actium cakërë i agiki lwëny më koyo ma ginyutö ki lwëny më Panium. Lwëny më wi lobo adek, macalo lwëny adek ma gilwënyö i ka jö mukënë, gitye i të loc pa cik ma kubërë ki tic ki lok më adwarpiny tyën adek. Agiki Lwëny më Wi Lobo më Aryo ocakö lwëny më koyo ma otum ki pulejident më aboro ka gicakö kwan ki Roosevelt i mwaka 1945, ma onwongo ën Reagan. Reagan i kare më agiki i mwaka 1989 ocakö dul më pulejident aboro ma lubërë, ma oo wa bot Trump (ma ën tye i kin abiro). Lwëny më koyo pa Trump ocakërë i mwaka 2015, i kare ma ën otito bot lwak ni ën tye ka cüŋ më bedo pulejident ëka oyëŋö jö ma cwakö kubërë pa wi lobo dücü, ma ocobo lok ma tye i Daniel cura më apar wie acël, nyig cöc më aryo. Lwëny më koyo nono tum i kare më cik më Cëŋ Baraja, ma ën aye lwëny më Actium, gin më adek ma gëŋö Rome mapud peya ën olöc ki twër mamalo löyö dücü.
Roosevelt ocako lube me lupulejident aboro ma oo wa bot Reagan, ma en bene ocako lube me lupulejident aboro ma oo wa bot Trump. Roosevelt nyuto Lweny me Lobo me Aryo, en oto i nino 12 me dwe me angwen i mwaka 1945, ci Truman onwongo obedo pulejident i kare ma lweny me Europe otum i nino 8 me dwe me abic, kede ma lweny me Pacific otum i nino 2 me dwe me abongwen. Lweny me Europe onwongo obedo lweny ma dul mere madit otime i ngom, ento lweny me Pacific onwongo obedo lweny me nam, mana kit ma Panium nyuto lweny me ngom kede Actium nyuto lweny me nam. Gin me acel nyuto gin me agiki, kede lube me lupulejident aboro ogure i kom caden ma tye i Daniel apar wiye acel, coc me aryo kede me adek, kede bene i kom lok me mung ni me aboro obedo acel i kin abiro. I Kacokke me Kontinenti me acel kede me aryo, i acaki me gin mukato me lee me ngom ma tye i Yabo apar wiye adek, onwongo tye kare abiro me loc pa lupulejident. I gin mukato meno, giketo George Washington me bedo Laloc Madit me Mony Ducu. Macalo pulejident me acel ma gingeyo i cik, keto Washington i tic i Kacokke me Kontinenti me Aryo nyuto Washington i acaki kikome macalo pulejident me aboro i kin lupulejident abiro.
Pulejident mukwongo onwongo obedo me aboro i kin pulejident abiro mukwongo, ki pulejident me agiki obedo me aboro ma obedo acel i kin abiro. Alamdog Zechariah twako i kare me nywal John, i kare ma kana twako, ki i kare ma lee me lobo twako. Man aye ka ma gin anena pa Habakkuk bene twako iye. Nywal John, ma obedo lanyut me bendera pa jo alip mia acel ki pyer angwen wi angwen i kare me cik me Ceng Cabit, obedo dyer me agiki pa alamdog Zechariah. Zechariah onwongo tye i dul me aboro i kin dul pyer aryo wi angwen me tic pa olamdog. I kare me cik me Ceng Cabit, Zechariah (olamdog) gitwako, i kare ma Islam (kana) twako ki United States twako macalo lawoo. I lanyut me yo meno, aret me too pa ker pa Papa cang, ci en doko me aboro ma obedo acel i kin abiro. Trump bene obedo me aboro ma obedo acel i kin abiro, ki en aye yubo cal pa lee ma kityeko yubone i kare me cik me Ceng Cabit. Dul me olamdog pa jo alip mia acel ki pyer angwen wi angwen dong doko dog Obanga, ki tito kwena i koko matek pa malaika me adek. Dul meno me olamdog obedo kanica me aboro ma obedo acel i kin abiro.
Roosevelt aye okwongo i kin pulejident aboro ma telo naka i kare me agiki i mwaka 1989, dok en nyuto alokaloka ki i Lweny me Wi Lobo me Aryo naka i Lweny me Ŋic ma tum i mwaka 1989. Pulejident Truman olubo Roosevelt dok oloc i kare ma lweny me lobo ki me nam ma obedo bute me Lweny me Wi Lobo me Aryo otum. Calo pulejident, Truman oloc i kare ma Dul me Lobe ma Oribbe ocake i nino 24 me dwe me apar, mwaka 1945. Mwaka 1945 aye moko wat i kin Roosevelt ki Truman. Gin aryo ducu onwongo gibedo pulejident i mwaka meno, dok i mwaka meno lweny ma onwongo tye ki bute aryo, ma en aye Lweny me Wi Lobo me Aryo, otum, dok Dul me Lobe ma Oribbe oyubbe, ki Lweny me Ŋic ocake.
I mwaka 1989, bene onwongo tye lupresident aryo, kit ame onwongo tye kwede i mwaka 1945: Ronald Reagan ki George Bush me acel. Reagan otumo lweny me ngic, ki George Bush me acel olando ni, me acel ki makato jami mukene ducu, en onwongo obedo ngat ame cwako ribbe me lobo ducu, i kare ame en oloko bot Cokke Madit “me pyer angwen wie abic” me UN i nino 1 me dwe me apar, mwaka 1990, kun oloko i kom yubo “kit manyen me loc i lobo.” I lokke eno, en owaco ni, “Tye i cingwa me weko macin magi ame col cen, i Kare me Col, ka ame myero gin obed iye, ki medde ki wot anyim me cobo wot ame pire tek i lok me kare akato, me tuno i kit manyen me loc i lobo ki i kare abor me kuc.”
I kom me lok man, Bush oyaneko pul miyo tam man ki tic me kacel ma obedo i nge lweny maleng me Cold War, Kricis me Gulf (dyer pa Iraq i Kuwait), konyo me tero doko lonyi me UN, kacel ki poro me yubo gub me manyen me lobo mapol ma ochung i wi cik ki cobo pa cik. Bush mukwongo ema omiyo lok ni “new world order” obed lok ma jo pol gitye ka tiyo kwede i wiki manok mukato con i kwena me September 11, 1990, i lok ma owaco bot kacokke me kacel pa Congress.
Nong nge i kare ma Bush oyiko lok me i UN i kine ma en oyero agiki me lweny ma onyo “cold war” kun oloko go i ter me “Dark Ages.” “Dark Ages” otyeko i kare me agiki, i mwaka 1798, kadi Bush tye i kare me agiki me 1989. Nong nge ni i kare ma en omako me acel lok man “new world order,” Islam tye ka ocwalo kwo marac i rok, dok okwanyo lok man i 9/11. Cakke i Roosevelt wa i Carter ne tye prezdent aboro, dok cakke i Reagan wa i Trump bene tye prezdent aboro. Trump en prezdent me agiki, dok en oyubwanyo kwede i cal me prezdent me acel, ma ne en prezdent me aboro i kin prezdent me acel abiriyo.
Kare me agiki i mwaka 1798 nyuto adola ma kelo too ma kigoyo i kom loc me Papa, ki loc me Papa onongo obedo teko ma loyo rwodi me Europe i Kare me Col Piny. I Niyabo 17, wat meno kinyuto calo dako malaya ma tye ka wot i nge lee, kun loyo lee-no. I mwaka 1798, kikwanyo kony me rwodi me Europe, ki lee onongo otoo. I mwaka 1799, Papa otoo kun dong kiryeme woko ki i lobone. Mwaki 1798 ki 1799 nyuto kare me agiki i tyen lokke ma opong atika, mana calo kare me agiki i kare me Kristo ma kinyuto ki nywal pa Yohana Labatija, ci i nge dwe abicel nywal pa Kristo. Lok ma Bush owaco i mwaka 1990 ginyuto Bush calo pulejident me aryo i kin pulejident aryo ma nyuto kare me agiki, ki ginyuto wot ka tam me ribo lobe ducu me wilobo, ma en aye teko me twol madit. Cal ma Bush obedo nyuto dul acel me wot ka cik me Ceng Cabit i kare ma United States giko bedo ker me abicel me adwar me Baibul ki loko calo twol madit. I kare me cik me Ceng Cabit, United States doko dwon me United Nations. I kit kare meno kikome, Islam tye ka miyo lobe bedo ki akemo, ki kinyuto 9/11. I nino 11 me dwe me abongwen, i mwaka 1990, i kare ma Bush me acel oloko bot Congress i kom yubbe me ribo lobe ducu me wilobo, en onongo tye ka nyuto cal me kare ma Islam dok obimiyo lobe bedo ki akemo i 9/11 i mwaka 2001, ento i kare meno pulejident obibedo Bush me agiki.
Roosevelt, won lobo me acel i kin wegi lobo aboro, onyuto agiki me Lweny me Wilobo me Aryo i mwaka 1945, kede won lobo ma olubo kore okelo Dul me Lobe ma Oribbe. Reagan, won lobo me acel i kin wegi lobo aboro, onyuto agiki me lweny me ngico i mwaka 1989, kede won lobo ma olubo kore otingo Dul me Lobe ma Oribbe malo. Won lobo me agiki i kin wegi lobo aboro obigiko lweny me ngico ma ocakere i kare ma en otito mitte me donyo i yero i mwaka 2015, kede obicako Lweny me Wilobo me Adek. En obiloko ker me abicel me lok me adwar me Baibul odoko wi ker me abiro me lok me adwar me Baibul (UN), eka obiyee me miyo ker meno bot lee i kare me cik me Ceng Cabit.
Macalo Lweny me Wilobo me Aryo onwongo obedo lweny me ngom kede lweny me nam, won lobo me agiki bino bedo kede lweny na ngic, ame lweny me ngom i Panium nyuto kun kelo lweny me nam i Actium. I kare me cik me Ceng Cabit, lweny na ngic ame ocake i mwaka 2015 i kare ame Trump onwongo tye ka yengo jo ame cwakko tam me ribo lobe ducu, loke doko Lweny me Wilobo me Adek, macalo lwenye me ngom kede me nam me Lweny me Wilobo me II nyuto. I agiki me Lweny me Wilobo me II, gin ame olubo kore onwongo obedo tam me ribo lobe ducu me United Nations, macalo kit ame bene otimme i agiki me lweny na ngic i kare me Reagan kede Bush. Me acel, United States tum i kare me cik me Ceng Cabit; eka “kit me loc na nyen me wilobo” me Bush kelo ker me abiro, ame yeyo cut me miyo twero mere bot ker me aboro.
Bush me acel ki Bush me agiki gikwanyo kacel i ngec ma acel owaco bot Congress i 9/11 pi “new world order” ki Patriot Act me 2001 pa me agiki. Waymarks aryo-ni weng kiketo i kin cing me Islam ma omiyo lwak me nations oywar.
Wa wabedo ni wa mede ki gin manok i ndok ma lacel.