I kare mo, wan tye ka keto wii wa i lok me mukato ma ocwil pa Daniel 11:40, kede i sabiti ma cokcoki, Rwot oketo wii wa bot rek 27:
Kede cwinye pa rwodi man aryo bibedo ki mito me timo tim marac, kede gibiwaco lok ma pe atir i mesa acel; ento pe binedo lamal, pien agiki pud bino i kare ma kicimo. Daniel 11:27.
I acaki, an pe angeyo maber gin matut—kare mane, kabedo mane, ki ngat mane ma obedo i tebul meno, gi waco lok me goba botgi—ento kombedi lapeny magi tye ka tweyo. I Sabat mogo ma okato ne, acweyo bal mogo ka a roro rek man. Ento, ki gin ma an agamo ni obedo tito pa Lubanga, rwom ma kityeko nyutu iye i cabit apar adek paka apar abic, ma kiketo calo Caesarea Philippi, ocako yabo woko. Kata obedo ni gin mogo pud mito yubu maber, an agamo ni Rwot ocweyo lwete iye cabit man me nyuto tiend lokgi.
Ka mitingi me Zoom pa Sabat mukato otyeko, ngec man ocin atir okamalo. I sabiiti acel con, an onwongo okwanyo cwiny i kweco matut pa lok me gin matime con ma tye i lokpii 10–15. Acoyo meseji me tekisi ki aketo bot dano manok, ma yalo tamona mapono, ki akwayo me abagi gii i kiro me Friday. An onwongo atemo yiko gin matye iye lokpii meno, kunwongo atir ni tye gin acel ma matut loyo. Tye gin, ento pe obedo gin ma acako apoko con. I kare me sabiiti acel ki idye ma otyeko, ka atet kwede lok man, aŋeyo lwak pa Rwot ma acono con. Rwot onwongo oyabo rweny ikom adwogi ma patpat, ma tic pi kwo. Ka kit pa dano dong ocoyo opong ki oketo ne i but, adwogi ma Leona me dul Yuda oyabo otyeko nyuto ni matut loyo kit ma onwongo an aŋeyo.
Lok matidi abic nyaka abongwen
Putin, calo Rwot pa South, rwate ki Ptolemy; lamal ma bino med i lweny me Ukraine obedo tyeko pa coc 11. I kare me con, lamal pa Ptolemy IV Philopator i Lweny me Raphia otyeko coc man, oketo alama anyim pi lamal pa Putin ma piny-piny. Coc 5–9 gicoyo kit me con ma oketo alama anyim pi twero pa Papa me cawa 1,260 (538–1798) ki lok ma pire keken maber tutwal. Lok magi kicenyo-nenyo mapol i con; ka en aye, kany abi miye cing acel pa alama me poropheti ma otyeko iye i coc 5–9 ki ma bene dong owuoyo dwoko i kare 538–1798.
Kare man ocako ki cik me kube i kin piny pa Rwot Ptolemaic me tung cam ki piny pa Rwot Seleucid me tung cen, ma kiceto matek ka Rwot me tung cam omiyo nyare i nywelo bot Rwot me tung cen. Rwom man ocako kare me higa abiro ma otum ka Rwot me tung cam okobo i tung cen, omako Rwot me tung cen macure ki okelo bot Misri, ci Rwot macure lacen otho ka ocuko ki faras.
Cik ma kityeko balo
Golo piny ocake ki cik me kuc ma kigolo. Ka kare me mwaka abicel ocako, rwot me tung malo oweko dako me acaki me tero nyako me rwot me tung piny ci me moko cik me kuc obed matek. Kanyim, oweko dako ma i tung piny, ci odwogo oketo dako me rwot ma me acaki pa en i kabedo. Man omiyo dako me rwot ma me acaki obalo dako me rwot ma i tung piny ki jo ma obedo kwede, omiyo jo ot pa dako me rwot ma i tung piny ma i Ijipita gigoyo cwiny matek.
Ki neno me lagam, higa abicel twero kinene calo kare aryo me higa adek ki nus, macalo ma kinyutu kwede higa adek ki nus ma time con ki anyim pa musalaba, ma gumato kacel nyutu wik ma Krisito oketo cing i kica. Adek ki nus bene kinene i kwer me abicel dyer ma kityeko timo i piny me ruoth pa Israel me bore, cako i 723 BC nyutu 1798. Abicel dyer man kityeko poko woko i kare aryo me 1260, ki 538 obedo i tung iye. Yore me yaro man me nyutu abicel kipoko i kare aryo me adek ki nus pe gin me peya; gin tye ki miti.
I tung me wik, Kiristo okur kica; salaba nyutu tung me wik, ci i timo kamano nyutu ni Kiristo kene onyuto lok pi mwaka adek ki aboro, kun jokwo pa En bene ginyuto lok pi kare ma oromo keken. I “seven times” i kom Lobo me Bor, 538 okwanyo gin matime i kit aryo: kare acel ma lamo cal ogoyo i wii ot maler me lamo ki lwak, ci kun kare acel ma papatika bene ogoyo i wii ot maler me lamo ki lwak pi kare ma oromo keken. I simbolism me poropet, “abicel aryo” o nyutu ki “adek ki aboro”; ci kamukene nyutu ki dwe 42, ceng adek ki aboro onyo mwaka adek ki aboro, 1260, 2520, ki “cawa, cawa aryo, ki aboro me cawa.” I kit ma lok man tye kwede, gin weng magi rwate ki twero loko gi ikin gi.
Karata ma rwom man aye onongo kelo agiki ikin Ptolemaic Kingdom, ma onongo nywakere pire obedo ki jokwong Ptolemy I (jamedo acel pa Alexander the Great), ma onongo rito Misiri, kacel ki Seleucid Empire, ma onongo nywakere pire obedo ki jokwong Seleucus I (jamedo mukene pa Alexander), ma onongo rito buto maduong pa Middle East, kibe Syria, ojo ikare me kwanyo akec pa lweny mar aryo me Syria i mwaka 253 BC. Lweny no ocako myaka abiro angewen mukato con i mwaka 260 BC. Myaka abiro angewen mukene mapol acel ka karata ma rwom no ocwako cing, pe ogwoke dok kiyelo kwanyo i mwaka 246 BC. Myaka apar adek angwen, ma kigabyo i bute abiro angewen aryo. Bute me acel obedo lweny, dok bute me aryo obedo kwe. Myaka apar adek angwen magi ocako ki lweny mar aryo me Syria, dok gityeko ki lweny mar adek me Syria. Kit me rwate man i historia omedo tek ka i ngeyo ni historia no kikelo nyuto i ayat abic acel wa i cabi apar ki acel. Karata ma rwom no kacel ki kwanyone aye gin ma ayat magi keken gicungo iye, kacel ki historia ma opong ayat magi.
Man eno rwate ki lok me looto me papal ma tye i kare me mwaka 538 nyaka 1798. I ngatacel me agiki me kare eno, Napoleon Bonaparte odonyo i butu ki Vatican. Ka owaco ni Vatican obalo butu me Tolentino me 1797, Napoleon ocwalo General Berthier i mwaka 1798 me mako papa ka jen jen. Papa oto i France i mwaka 1799. Kare man me mwaka 1,260 okel tere i ayat 31–39.
Gin ma otime i rek 5-9 obedo marom ki gin ma otime i rek 31-39, kelo lami-neno aryo i Daniel pot buk 11. Yor aryo weng gi poko alama me yor me poropheti ma rwate peka, ma yaro kit ma rwodi me South ki me North tye katic kwede. Kare acel keken kikwayo ki alama me mwaka adek ki abar, ki otum ka rwot me South oyudo lumal, ogamo rwot me North, ki oyaco ne i piny me South, kun rwodi me North aryo gutho. I but aryo, calo coc owaco, rwot me South odwogo ki gin ma okwayo i lweny:
En bene obiywayo i Misiri jogi megi, ki wod rwotgi, ki gikomegi me feza ki me dahabu ma welo maber; en obed pi higni mapol maloyo Rwot me Bor. Daniel 11:8.
Pi Ptolemy, man en gin me rwome ma rwot me tung maceng ogoyo con; pi Napoleon, en rwome pa Vatican ma kigoyo kede kicwalo i Faransa. Rek ariyo me lami magi nyutu ni tho pa rwot me tung maceng kimego ne ki cal me boto ki i faras. I Apokarip 17, dako ma ocake i wi leja nyutu Kanisa Katalik:
En otera an woko i Tipu i te; kede aneno dako obedo tung iye lewic ma rangi mac, ma opong ki nying me kwero, ma tye ki wi abicel ki twaca apar. Revelation 17:3.
Le ma en otur iye obedo United Nations. Revelation 17 nyutu dwogo ne i teko inge inyim jwe ma kelo tho pa 1798. Calo lobo me rwot ma namba aboro, ocako telo odoco, ma kiketo calo alama ki otur i wi le:
Dako ma ineno obedo gang madit man, ma tye ka loyo rwodi me lobo. Revelation 17:18.
Cor me tho me mwaka 1798 ne kiyaro anyim i wic 5-9, ka rwot me bor oloro ki i faras kede otho. Nyig lok aryo man i Daniel 11 tye ka rwate ki wic 41-45. Cik me Sande i USA, ma ki nyutu i wic 41, ocako wot me agiki pa rwome pa Papa i tung lewic—kare ma ki yaro i nyig lok aryo man. Ka Ellen White nyuto ni "lok me gin matime con mapol" ma ki tyeko i Daniel 11 "bi dwogo dok piny," to wic 5-9 ki 31-39 gicok rwate ki wic 41-45.
Tyen me lok 40 keken
Ki lok 31 dok i 45, ento lok 40 kende obedo i woko ki kare me porofeci me cawa adek ki abicel. Nyutu gin mukato ma keken i but ma adek ma agiki me lok 45 pa Daniel. I lok 16, gin mukato pa Impaya pa Roma ma jo ma pe geno Lubanga oyabo piny ki rwodi angwen—Pompey, Julius Caesar, Augustus Caesar, ki Tiberius Caesar. Lamal pa Augustus i lwenyo pa Actium i 31 BC ocako cing pa Impaya pa Roma me mwaka 360, oketo piny "kare" ma i lok 24:
Obi donyo ki kuc, kadi i kabedogi ma opong loyo i piny; kadong obi timo gin ma laco mamege pe gitimo, ki kwaro mamege bende pe gitimo. Obicweyo i botgi gin ma okwanyogi i lweny, ki gin ma ogamo ki kwanyo, ki jami me dogi maber; aye, obicako tero paro pa en ikom ot me cuk ma tek, pi cawa mo. Daniel 11:24.
Ka Actium otyeko, Ruma oketo Misiri obed puruvinsi i 30 BC. Mwaka 360 lacen, i 330, Constantine oloko kabedo me kapitol pa impaya ki Ruma ocito i Constantinople. “Kare” man rwate i porofeti kwede mwaka 1,260 me lwak pa Papa kacel ki mwaka 7 ma i lok 5-9.
Kacako ki namba 16 nyaka 30, Roma pa Kakari ma pe geno Lubanga obedo ka telo, iye tye rwom pa Makkabi ki Roma kacel ki rek pa Kristo. Ento namba 16-30 rwate maber ki namba 31-39 ki 41-45. Erwate ni, ii namba 30 mag agiki me Daniel 11, tye rek pa porofeti ma rom maber kacel, makato i namba 40, ma “cawa pa agiki” kigoyo iye i 1798 ki 1989.
Ka ma tye iye gin manok i yo me wang 2 ki 3—ka me agiki pa preziḍen aboro loco iye me loc me rwom ikumi pa rwodi me Lobo Dul me United Nations—wang aryo me mukwongo rwatte ki wang 40, ka mito cike me Cawa me Pa Nino me Yecu ki lok kiweko ki i rwom me abicel me acel i rwom me abicel me aryo ki me adek. Wang 3 ki 4 rwatte ki wang 45 ki Daniel 12:1, ka ginyuto cako ki buk pa piny Grecian, ma rwatte kede cako ki agiki pa obedo pa papacy i wang 41 ata ka oo i Daniel 12:1. Dako ki lee ma obedo kwede gityeko ki bedo pe ki kony mo, ka gimito cako ki agiki pa Daniel 11 ka gitye ki oko me lok pa wang 40. Alexander the Great cunywako United Nations, ka tye i tim me porne ki ladak pa Tyre (rwot me tung ki i wang 41 ma odoko anyim), ma gitye weng lee ki dragon.
Aya abic angwen ki apar
Lok 5–9 giko i kare me ogik i 1798, ento lok 10 nyutu 1989. Kamano, cawa ma i tung lok 9 ki 10—ki 1798 dok 1989—obedo but ma kinyutu i lok 40, me cako lok pa con pa en ma kigamo. Me yubo piny: Lok mapol atata i Danyeri 11 tye ka nyutu lwak pa Papat ki 538 dok 1798. Lok 40 ceto ki 1798 dok i cik me Sannde i USA. Lok 6–9 tye ka mino cal pi kare pa Papat, ento lok 10 keto lagam pa ogik pa USSR i 1989. Kamano, lok 11–15 ceto ki 1989 dok i cik me Sannde, calo ma kinyutu i lok 16, 31, ki 41.
Ves 40 kiyiko ne i kit aryo. Kit me acel, ki 1798 dok i 1989, cako i “cawa me agiki” ki kato i “cawa me agiki.” Kit me aryo cako i 1989, kany ni aye ka kit me acel kato. Ves 1 ki 2 nyuto rek me purezidenti ma ocako i 1989, ma rwate kwede kit me aryo me ves 40. Ves 11 nyuto cako me lweny pa Ukraine i 2014, ento ves 12 nyutu adwogi ma rwot me “south” ma omer ogolo i bot pire. Ves 13 dong tye piri ikom poko ne, ento kany wanyutu ni ves 11 obedo i kit me aryo me ves 40—inyene ki 1989, ento piri ki “Sunday law” (ves 41).
Nyutu 13–15 tye ka nyutu bot Lweny pa Panium ma otime i mwaka 200 BC, mwaka ma Roma ma pe jo Nyasaye ocako keto cing i kit jami me dano, ma rwate kwede lweny en. Kace en otime con kare mapol anyim donyo pa Pompey i Jerusalem i nyutu 16, en miyo lamal me kit con ma nyutu ni nyutu 41 obedo cik me Sande i USA.
Rek weng me poro ki tyeko pa gi i kit pa gin ma otime i Daniel 11 obedo onyo i kare pa lok 40 (1798 okato i cik pa Sunday), onyo aa ki lok 41 okato i Daniel 12:1. Ki lok 45 magi, lok 1, 2, 7-15, ki 40—ma rom apar aryo—gi mede ki kare pa lok 40 ka kiketo rek i tung rek. Lok 40 yiko i but aryo i mwaka 1989. Lok 1, 2, ki 10-15 rwate ki dul macego pa en. Lok 1 ki 2 gi nyutu rek pa Presidents i gin matime pa le ma aa ki piny, ento lok 10-15 gi yaro lweny adek me proxy ma kikeyo gi ki Rwot me Bor (twero pa Papa) aa ki 1989 okato i cik pa Sunday. Lweny adek magi ocako ki United States, ma i lok 40 kigoyo nyinggi calo "chariots, ships and horsemen."
Wa bi medo i coc ma anyim.