Rek ma kiyaro ki Maccabee (ma nyutu Protestanti ma olalo yie i United States), ocako lweny me golo yie me Giriiki i Modein, i 167 i con pa Kristo. Kany, Maccabee gityeko loyo temo pa Antiochus Epiphanes me miyo rwatek yie me Giriiki bot jo Ayahudi, kede bene gikwanyo lami me jo Ayahudi ma onongo tye katimo tic ki Antiochus. I kom meno, Biden ogoye woko i yero me 2024, ki kony pa dul me yero ma kiwaco ni “Religious Right”. Lok me con nyutu loyo me yero me 2024, ka Protestanti ma olalo yie tye loyo pe kende i kom Republicani me lobo weng ma kiwaco ni RINO’s, ento bene i kom temo pa Democrat ma pe ginywako Nyasaye me miyo rwatek yie me “woke-ism” i tung piny.

Lweny marac i iye cwiny ma rwot Maccabee okwanyo cal me tic ne ocako i mwaka 2015, ka preziiden ma mwogi omiyo tek pa dragon me globalism oywak, ci tic pa dragon i nek me jo adwogi aryo omedo iye Pelọsi Trials ma kwanyo lok ikom January 6, 2021. Modein, ki pwony me ngol pa Maccabee, nyuto loch me anyim ma Protestantism ma okwanyo woko adwong iye obedo me loc i November 5, 2024. Keto i ofiice ma obedo i January 20, 2025, ne cako nyut i 164 BC, ma ne kwanyo coc me kelo dok piny me temple me aryo, ci i mwaka acel-kaca no (164 BC), Antiochus Epiphanes oto. Antiochus tyeko nyutu Democratic party, ki jo mukene pa globalism ma gin kene nyutu gin calo Republicans, ento pe gin MAGA Republicans mapol loyo me cal pa latin nyako ma pe romo bedo latin cwara.

Lweny me poto ma otino i buti apar wiye adek nio i buti apar wiye abic, ma otum i lweny me Panium, odonyo ka rwatte ki lweny me dini i yore me leb me kwanyo-ngat ma “woke-ism” kacel ki Protestantism ma olokke ki cya me tye. Lacen ka gonyo Trump i kacokke me rwom me dul i mwaka 2025, ma kitye ka kare me cweyo me dok me ot me aryo me lee i 164 BC, en dok bicako cweyo ada me cal me lee kun ocweyo kacel kanisa me Protestant ma olokke ki cya me tye ki governo me Republican pa en ma olokke ki cya me tye, ma kitye ka kare me karakoc me Roma ki Maccabees kato ki 161 BC wa i 158 BC. Trump bikwanyo kanisa ki gavana odok i kuc me ber, ka gin ma me dini aye tye ka loko. I yore me profesi ma lee me lobo ocweyo cal me lee me Katolika, tong Republican ma olokke ki cya me tye ki tong Protestant ma olokke ki cya me tye bibino me tyeko cup me kare me temo pa gin i yo marac i akwal me kwo ma pe tum.

Aa ki tero mukene, ma kikwanyo calo kucok tic me lamo Tempel me aryo i mwaka 164 BC, tic me cweyo cal me lemo roma acako, calo kikwanyo i kubbe pa Yuda ki Roma aa mwaka 161 BC wa i 158 BC. Trump bicako dwogo i kwer me yat 5, 2024 (167 BC), ci i tero mukene pa ne (164 BC) obedo wang acel me abicel ki aryo pa jo rwot me Amerika aa kare me agiki i 1989. I tic man, obed wang acel me abicel ki aryo, nongo aa i wang abiro, ka lube ki lemo pa apapa ma bedo wang acel me abicel ki aryo me ker me profesi me Baibul ka two ne ma neko dok kicango i cik me Ceng Domingo. Tero mukene pa ne kikwayo calo coko dok Tempel me aryo ki jo Maccabees i mwaka 164 BC. Bolo pa jo Maccabees ocako myaka adek con i taon me Modein, ma te lok “protest,” ci nyuto lweny pa ne me kwer me yat 5, 2024.

I mwaka 164 BC, tero me aryo pa ot lega me aryo ocako, ci man onyutu kit ma oyikore kwede me pwonyo tero me aryo pa Trump i nino 20 Janwari 2025. I kare meno en odoko i yoo me gang atiya prezdent me abirot ma oa i kin prezdenti abiro angec ma dong bene anyimone. Mwaka 164 BC Yudaya tyen lokke me puro pingo me tero me aryo pa ot lega me aryo.

I cer me keto ceke en ka Trump doko me namba 8, en ma obedo bot 7; ci ki kono lamala me Satani binen time me konyo tic me cweyo cal pi lakica. Namba 8 obedo ranyisi pa cal pa lakica ma odwogo ki tho, ci i kare meno cako cweyo cal, macalo kit ma 161 BC ranyiso.

Cweyo cal pa le cako i Amerika; ci lacen gityeko miyo piny weng cwako cal pa le. Ka Amerika ocako miyo piny weng cwako cal pa le, cal ma bino wuwo ci bino miyo dano weng ma pe guworo cal pa le gikel i tho, Amerika obedo otyeko keto cik me Sande ci otyeko cweyo rwom me adek. I kare me cik me Sande, rwom me adek dong tye i kabedo, ci kare pa tic pa Setani ma pire tek dong o aa, pien Setani otimo calo Kirisito ka timo magero me diyo piny weng me cwako cal pa le me piny weng ki wor me Sande. I kare eno Trump obedo laloc pa rwodi apar.

Itye, kulwongo pa Trump ka rwot madit me rwodi apar, ma otimere i kube ma adek i kare me cike pa Sabiti ma cok bino, no dong olokke ka jami ma kiwacci cing i lwongo pa Trump ka prezdent me aboro, ma en acel ki iwie pa abiriyo, i Nino dwe 20, 2025. I kare me cike pa Sabiti ma tye ka tyeko kelo kit me cal pa lee i United States, lee pa upapa bene dok bedo me aboro, ma en acel ki iwie pa abiriyo. Itye, kare me temo pa cal pa lee cako ki Trump bedo me aboro ma en acel ki iwie pa abiriyo, dok ka kare meno otum tyeko, upapa bene dok bedo me aboro ma en acel ki iwie pa abiriyo, pien Alfa ki Omega nyuto agiki ki cako.

Tim maraco me Satani cako i kare me kwero Trump i tic, ka kare me cweyo cal me leb me lyel cako, dok keto anyim tic me teco me Satani ma cako i agiki me kare me cweyo cal me leb me lyel i United States. Kwero Trump i tic keto acakki me kare meno anyim, dok kwero en i tic calo kabaka madit me acel i kabaka apar me United Nations keto agiki me kare meno anyim. I kwero me acakki ki kwero me agiki, ma gitye ka gitwero cako cweyo cal me leb me lyel aryo, dong acel okwongo i United States, dok lacen i wilobo ducu.

Tic pa kica, onyo bedo kacel kwede Roma, ma otime i hinyen 161 dok i 158 pi anyim Kristo, en aye nyutu lok pa anyim man, kede otum agiki i cik me Sande i vese 16. Tic ma me agiki pa keto gamente ma obedo cal pa sisitimu me Papa ocako ki cweyo cal pa lejaŋ, kacel ki mano, Trump aye ogobo ne anyim ka odwoko kony me politiki ma Protestanti ma owil ki adwogi gi omiyo ne i loyo me politiki.

Kit me poro man myero oket i lok me kare ma okane me tyen apar angwen. Lok me kare ma okane me tyen aryo nyaka tyen adek i Daniel chapita apar acel bende myero oket i kit meno. Lok me kare me poro pa latic aryo i Buk me Nono chapita apar acel bende myero oket i kit meno. Kun kiketo yore adek man kacel i lok me kare ma okane me tyen apar angwen, Leun pa dul me Yuda tye ka yabo ogamo pa pat me poro pa Daniel ma kigamo nyaka nino me agiki.

Ka gicwalo dwon me opuk i gweng, jo pe gubedo ki lworo? Ka tim me rach obedo i gweng, Rwot pe otimo ne? Adwong ni Rwot Lubanga pe otimo gin mo, ka pe oyaro gik me imal pa en bot lutic pa en, lanen. Ladwar okoko, ngat ma pe obedo ki lworo? Rwot Lubanga owuoyo, ngat ma pe bino cwalo lok pa Lubanga? Cwal wac i ot pa rwot ma i Ashdod, ki i ot pa rwot ma i piny pa Misiri, ki waci ni, “Bung wut i got pa Samaria, ki un nen yubu madwong ma tye i tung cen pa en, ki gi ma kigoyo piny ma tye i tung cen pa en.” Amos 3:6-9.

Lok ma pe ki twero cako ma kinyuto iye i kom lok me piny ma piny i dirica me yo abicel me Daniel apar ki acel, en lok me cako; kadi Amos penyo penyo ma pe mito gamo lok ikom turumbeta ma kigwoko i gang moni, ki ikom labongo ma oyweko koko; dok Amos omiyo gamo lok ka owaco ni, Mungu pe bino timo gin mo keken, ka pe kong otyeko nyuto ne luticce ma gin lanebi. Omedo ni lok me turumbeta ma kiyubo me kawo lworo maleng, bineno bene nyuto tim marac i gang moni, dok myero kiwaro i Ashdod, i Egypt, ki i Samaria, ma en nyuto kit me adek me Babilon ma kombedi. Lok me turumbeta me cako myero kiyalne i wi lobo ducu mapwod pi kare me tic ma kinyuto i lok me cako. Lok me turumbeta ma en lok me cako cwero cing me “Ada,” pien kare me cako kiyubo i kom dwon adek me turumbeta pa bi ma adek.

Pwodi omoko mukwongo onyuto cako pa kwanyo cik cing i nino 11 pa September, 2001, dok pwodi ma agiki kelo agiki pa kwanyo cik cing i kare pa cik pa Sunday ma tye cok bino, ka i kare pa yengec malac, can mar adek bino anywalanywala. Pwodi ma i dyer onego i nino 7 pa October, 2023, ka piny ma lyel me acel ma macalo lacen ojwokke ki atem ma pe twero neno kwede ma oa ki Islam me can mar adek, calo piny ma lyel me acel me kombedi ojwokke ki atem ma pe twero neno kwede ma oa ki Islam me can mar adek i mwaka 2001, dok calo bino bedo i agiki pa pwodi adek mago i kare pa cik pa Sunday ma tye cok bino. Atem ma pe twero neno kwede ma i dyer ma ojwok piny ma lyel me acel ma macalo lacen, ne ojwok Israel me adier, alama pa twercwiny ma ogoyo Messiah i yat.

Kwena pa tarumbeta pa Amos onongo myero kicwalo bot piny weng, ci tic me lanyo kwena eno ocako i agiki me July 2023. Eno ci Le me dul pa Yuda oyaro dwon madwong; ci anga ma pe obayo? Ci anga ma con obedo dwong cwinye me cayo ni gin matime ma orwate ki kare me keto muhuri pa 144,000 kombedi tye kikweyo muhuri gi i piny oduny weng? Coc man kombedi tye i gwenge loyo 120, i leb loyo 60, ci twero kikwano gi onyo kiwinyo gi.

Ngat ma kwano tye ki kica, ki jo ma winyo leb me poropheci man, ki gi gwoko jami ma ondik i iye; pien kare tye macok coki. Revelation 1:3.

Ka mac ma aa ki i alitara, ma kiromo kacel ki lamo ki insensi, kicoyo i piny, kun kikwanyo sil me abiro, ma en agiki, ne obedo ki dwon, kudru, ligogo, ki goro me piny madit tutwal. Goro me piny madit obedo pi kwena me Midnight Cry kicoyo piny calo mac i wi jo maleng ma tye kityeko lwenyo ki kwaco i buk Ezekiel chapta abotok, kaka mac obito piny i Pentekosti. Mac en onongo nyutu lok me kwena ma ki cwal i piny weng, i dul weng, i leb weng, kede i jogi weng, calo coc man. Mac en onongo nyutu bene twero me cwalo lok en i leb mapol tutwal, calo coc man. Coc man tye kinyutu i anyim gino ma obitimo, pien Rwot pe bitimo gin mo keken, ka pe en me acel onyuto i anyim tic pa En ki Lok pa En me porofeti.

Polo, winyo, an abi waco; piny, winyo leb me tung an. Cik an bi pat calo koth; leb an bi poto piny calo ropo, calo koth matidi i yath ma tin-tin, ki calo koth mapol i lum: pien abi pako nying Rwot; pimuru madit pa Lubanga wa. En kidi; tic pa en ber tutwal: pien yoo pa en weng obedo yubu: Lubanga ma atir, pe tye ki bal; en ma yubu atir ki otwol. Gi balo pire kene; lik pa gi pe obedo lik pa nyithindo pa en: gin dul ma rac-rac ki ma pe otwol. Deuteronomy 32:1-5.

‘Doktrin’ me Koth me Agiki kombedi Rwot tye ka nyuto ne, kede doktrin magi ma gicweyo kacel i ngec me ‘Midnight Cry–Latter Rain’ giketo piny ikom ‘Nying Rwot’. Nyingene en ‘Truth’; en Palmoni, Lapim ma lamal; en Laleb ma lamal; en Alfa ki Omega; en Wod Lubanga ki Wod Dano; en Lapriest ma Madit; en Leona pa dul Yuda; kede en Mikael, Malaika ma madit. Nying magi weng me Kiristo tye but ma pire tek i Nyutu pa Yesu Kiristo ma kigolo lacim matidi keken anyim ki giko kabedo me temo, kede gi tye but ma pire tek i artikolo ma kicwalo i piny weng kacako ikom agiki me Julai, 2023. “Ngat ma tye ki winyo, obed winyo gin ma Laro Maleng waco bot kanisa weng.”

Lej me dul pa Yuda, en ma ogoyo woko ki otyeko nongo twero me yabo buk ma kigengo gi tunge abicel ki aryo, kombedi tye ka goyo dwong macalo ma onongo otimo i October 22, 1844; ani ma pe bi woro?

En okwanyo dwon madit, macalo ka leona okwanyo; ka otyeko okwanyo, dundo abicel oketo dwon gi. Ka dundo abicel otyeko oketo dwon gi, onongo atye ka acoyo; ci a winyo dwon ma aa ki polo ma owaco bot an, ‘Igwokogi i mung gin ma dundo abicel oketo, pe icoye.’ Revelation 10:3, 4.

Lok me lwak maleng ma rwatte ki lok me kare ma pe kene i Daniel ekumi acel ki acel, wok catur, en lok me Millerites, i tyeko pa goba me Matthew ekumi abicel me nyako apar, wang acel ki apar me Revelation ekumi, Habakkuk cauk aryo, ki Ezekiel cauk apar ki aryo, buk apar ki acel nyaka apar ki aboro. Lokgi ocako i kare me agiki i mwaka 1798, ma rwatte ki kare me agiki i mwaka 1989. I Revelation cauk ekumi, wang apar ki aryo owaco dwonggi, ento John kigengo me coc gin ma wang apar ki aryo owaco. Lacel Paul oneno dok owinyo gin i polo me adek ma pe obedo cik me dano me cocogi.

Latume Paulo, kacel i acaki me ngat Kirisitiani, kimiyo ne twero mapire tek me pwonyo dwaro pa Lubanga ikom ludito pa Yesu. Kigolo ne malo i 'polo maromo adek,' 'i Paradaiso, kaci owiny lok ma pe rwate ki cik me dano me waco.' En keken owaco ni 'neno ki nyuto' mapol kimiyo ne 'ki Rwot.' Ngec pa en ikom cik pa adwogi pa lok maber obedo marom ki pa 'lutume madit tutwal.' 2 Korint 12:2, 4, 1, 11. Otyeko nongo ngec maler, ma opong, ikom 'yot, ki bor, ki piny, ki malo' pa 'mer pa Kiristo, ma maloyo ngec.' Efeso 3:18, 19. Tic pa Lutume, 469.

Lanebi weng tye ka nyutu nino me agiki, dok gin ma Yohana owinnye ka gumo abiro “oloko” dwogi, pe kicwako ni ocoyo. Gin ma Pawulo oneno ka en tye i polo me adek, pe kicwako ni dano “oloko.” Adaa ma gumo abiro orenyo oyubo, ne kiwilo ni okek piny nyaka ka Labongo me anywola me Yuda oyero ni oyab adaa meno.

Nongi oyaboke piny bot Lalak White matidi, pien en onyuto ni en pe obedo ka ngec me “gin ma obino timore” i wang tic me kwena pa malaika me acel ki me aryo, dok bene ni en onyuto “gin ma pod obino ma ibino yubo adwogi i rwotgi.” Gin ma oyabo i kare meno, obedo lok me nyutu ma agweya ki “gin ma pod obino.” En bene pe iye pwony ni loko me gwoko awene me dud aryo ki abiriyo obedo calo kit ma buku pa Daniel ogwoke kede me yubo.

Liec makato ma kigi miyo Yohana, ma kinyutu i kec abiro, ne obedo yar pa gin ma obino time i tung kwena pa malaika ma acel ki ma aryo. ...

Bang goro abicel man owaco dwon gi, kicwalo cik bot Yohana, calo ma kicwalo bot Daniel, ikom buk matin: "Keto lacim i gin ma goro abicel owaco." Gin man tye ikom gin ma bi time anyim, ma binyutu i yore pa gi. Poyo me Bibilia pa Seventh-day Adventist, volumu 7, pot 971.

Niang niang me atir me duto ni “yamo marac abiro” obedo cal me anyut kede me cing kwo yore me tic, dok onyuto gi i kare me agiki ma ocako i mwaka 1989. I nge dwe mar apar ki acel, mwaka 2001, pire tek me dok pire dok me yubo ariyo ne odoko ada me tem me kare man.

Kwanyo me iwang me jo Millerite i ndani me iwang me jo alufu acel ki mia angwen ki angwen dok pe romo peko onongo obedo cike madit ma kikonyo ni en ada i nino meno, calo cike madit me jo Millerite ma onongo okikonyo ni en ada i nino 11 Agusto, 1840. Bot jo Millerite, cike madit ma nyuto ni nino acel tye ka keto mwaka acel onongo okikonyo ni en ada i nino 11 Agusto, 1840, dok cike madit ma nyuto ni rwom me golo lok me yubo kwo weng tye ka keto calo gin ma kelo cal pa gin acel ki acel, “laini i kom laini,” onongo okikonyo ni en ada i nino 11 Septemba, 2001. Dudum abiro, calo caden me ada pa lok meno, onongo giyabo i kare meno.

Yesu jwijwi nyuto agiki me gin mo kede cakke ne, ci September 11, 2001, ma obedo cakke me tic me cing-nyeko, tye ka nyuto agiki me tic me cing-nyeko. Labongo ma aa i dogola me Juda oyabo jami mukene me duduk abiro ka Ocako cweyo cogo tuwo ma otoke guc i dwe me July, 2023, pien kuno en ocakke nyutu ni, i rwate ki “Ada,” duduk abiro bene nyuto i yo me cik me lanen historia me Millerite me lworo me acel ki me agiki, kun lworo me Midnight Cry ma tye i dyere obedo alama me yo ma i kin.

Iye ka otimo man, En aye onyuto ni dund madito abicel marwate keken i gin acoya me itic pa Julai 18, 2020 nio i cik me Cawa me Yec ma cok bino. Yweyo cwiny me Julai 18, 2020 ka en aye waymark me acel, ka yweyo cwiny me cik me Cawa me Yec ma cok bino en aye me agiki i waymark adek me “Adaŋŋa,” ma nyuto dund madito abicel i agiki me kare me sealing, kikelo ka kit ma kwede riiŋ me nyako mapol ma pe gi ryeko ma kwanyo kwede, gin ma gikwanyo kwede kwena pa Lion me doggola pa Judah ma kombedi tye ka dako, ka En oyabo ki opwonyo kwena Pine i wi lobo ducu, pien kwena no en aye kwena me Midnight Cry me nino magiko.

I kare me ceng pa kany tyen pa tyeko, i nino dwe mar apar ki acel, mwaka 2001, malaika ma i Neno pa Yohana cabit mar apar ki abongwen odok piny, ki i kin jami mapol mukene, oyab nyingcako me niang maber adii pi lok pa dud apar wiwic. Gima oniang i kare meno i kom dud apar wiwic pe obedo keken ni gupe me yubo gin rwate kacel i yo acel, ento bene ni ka malaika odok piny i waymark meno pa gupe me yubo, obedo me cimo cik me dongo me profesi ma pire tek i historia ne ma rwate kwede.

Kwo piny mar malaika ma ikwene i Niyabo mar Apokalipsi tung 18 i dwe mar September 11, 2001, oyubo ni kit me koth me agiki mar “lal acel ikom lal mukene” en adier, pien obedo ka nyuto ni tic ma ocako (onyo Alpha) ocako ka nyutu tic me agiki (onyo Omega). I agiki mar kare me kwayo cing me anyuta, Mikael olwongo piny me cweyo cing mar boŋo ma otyek, ma onyutere ki lakwena aryo ma oto i yoo me kar mo madit mar Sodom ki Egypt, ka bene Kacelwa wa oculoiwore iye. Ka Mikael olwongo jo ma oto dok cen i ngima, en, calo Labongo mar dogola Judah, oyabo ni dudum abiro gin gi lok me paco ma otyeko piny ma piny pe ongene, ma odoko ikom ada mar dudum abiro ma dong oyabore mbere.

Ka ka Lwong me dyo me Yuda oyabo adier no, en oketo iye i kube me “Adier.” I kare meno oyelore ni 18 Julai 2020 otwero cal ki 19 Aprili 1844, kadi ni cik alama me yore magi acel acel gibino ka con ki yab me kwena me Koko me dyewor, ma bino nyuto tonyo me anyira mapol me peko i historia acel acel ma gitye iye. En bene oyabo gin ma ni kwena no obino wot calo tsunami i wi lobo ducu nio ka i kare me cwercwiny maduong’ ma cing cik me Ca pa Dyeng obino keto ki teko.

Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.

En owaco bot an ni, “Pe ikano lok me poropheti me buk man; pien kare ocake. En ma pe atir, obed pe atir dok; en ma macol, obed macol dok; en ma atir, obed atir dok; en ma maleng, obed maleng dok. Nen, an abino otum; rwatte na tye kede an, me miyo dano mo mo macalo kit tic mere. An Alfa ki Omega, cako ki giko, acel ki agik.” Nyutu 22:10-13.