Rek ma kiyaro ki Maccabee (ma nyutu Protestanti ma olalo yie i United States), ocako lweny me golo yie me Giriiki i Modein, i 167 i con pa Kristo. Kany, Maccabee gityeko loyo temo pa Antiochus Epiphanes me miyo rwatek yie me Giriiki bot jo Ayahudi, kede bene gikwanyo lami me jo Ayahudi ma onongo tye katimo tic ki Antiochus. I kom meno, Biden ogoye woko i yero me 2024, ki kony pa dul me yero ma kiwaco ni “Religious Right”. Lok me con nyutu loyo me yero me 2024, ka Protestanti ma olalo yie tye loyo pe kende i kom Republicani me lobo weng ma kiwaco ni RINO’s, ento bene i kom temo pa Democrat ma pe ginywako Nyasaye me miyo rwatek yie me “woke-ism” i tung piny.
Lwak me lamaleng ma i iye, ma kityeko nyutu ne ki rek me Makkabi, ocake i 2015, ka piresidenti ma tye ki cente mapol oyiki teko pa Diraagon pa globalisimu; kede tic pa Diraagon i golo otho pa lami aryo, omako iye kime me kooti me Pelosi ma okwako dwe Ajanyuari 6, 2021. Modein, kede kole pa Makkabi, tyeko nyutu lamaloyo ma bino pa Protestantisimu ma okwec ki yie i dwe Nowemba 5, 2024. Laro cako lony me dwe Ajanyuari 20, 2025, kityeko cimo ne ki 164 BC, ma onongo nyutu dwoko yero pa Ka-Templo ma aryo; kede i kare acel eni (164 BC) Antiochus Epiphanes otho. Antiochus nyutu Paty me Demokratik, kede latic-kede gi me globalisimu ma gi mino nyinggi pire kene calo Republican; ento gi pe obedo MAGA Republican keken, calo nyako pe obedo lacoo.
Lweny me politiki ma kilokone calo i lok 13 dok i 15, ma otyeko ki Lweny pa Panium, tye ka rwate kwede lweny me yie i lok me kare eno ikinyi me woke-ism ki Protestantism ma opoto ki yie. Ka ki keto Trump i kom looro i 2025, ma kilokone calo kweyo od pa Lubanga ma aryo odoco i 164 BC, en bicon cako cweyo cal pa lewic mat tutwal, kun okelo gi oko kanisa pa Protestant ma opoto ki yie ki Gavumenti pa Republican mamegi ma opoto ki yie, ma kilokone calo kube pa Loma ki Maccabees i 161 BC dok i 158 BC. Trump bicon okelo Kanisa ki Gavumenti i kube acel, kama kit me yie tye ka cwako cing. I lok me kare me poropheti, ka lewic me piny ocweyo cal pa lewic pa Katolik, lacoc pa Republican ma opoto ki yie ki lacoc pa Protestant ma opoto ki yie gibicen gipongo kop pa kare me temgi i but marac pa lapeny me kwo matwal.
Ka cako i keto i kabedo, ma ki nyutu kwede kwero Tempol me aryo i 164 BC, tic me yubo cal pa ‘Beast’ cako, ma ki nyutu kwede rwom pa Yahudi ki Roma, ki i 161 BC oko i 158 BC. Trump bi yero ne dok i 5 November 2024 (167 BC), ci i keto ne i kabedo (164 BC) obedo peresidenti me aboro, aa ki kare me agiki i 1989. I tiyo man en obedo me aboro, ma atir en ki i abiriyo, calo ‘Beast’ pa Papa, ma obedo kom me rwot me aboro i poropesia pa Baibul, ka lwat ma kelo tho i iye dong obedo maber i kare me cik me Sande. Keto ne i kabedo kignyutu kwede cayo dok pa Tempol me aryo ma Maccabee otimo i 164 BC. Ngolo woko pa Maccabee cako higni adek con i paco Modein, ma nyinge nyutu “protest,” ci nyutu loyo me yero pa en i 5 November 2024.
I higa 164 BC, dedikec me aryo pa Tempu me aryo otime, kede man onongo nyutu calo kano kom me aryo pa Trump i nino 20 me January, 2025. I kare meno, obedo ki cik maber Purezidenti namba 8, ma gin ki 7 ma onongo lubo anyim pa en. Higa 164 BC kigwoko ki Yudaisim me nyutu dedikec me aryo pa Tempu me aryo.
I cer me keto ceke en ka Trump doko me namba 8, en ma obedo bot 7; ci ki kono lamala me Satani binen time me konyo tic me cweyo cal pi lakica. Namba 8 obedo ranyisi pa cal pa lakica ma odwogo ki tho, ci i kare meno cako cweyo cal, macalo kit ma 161 BC ranyiso.
Cweyo cal pa le cako i Amerika; ci lacen gityeko miyo piny weng cwako cal pa le. Ka Amerika ocako miyo piny weng cwako cal pa le, cal ma bino wuwo ci bino miyo dano weng ma pe guworo cal pa le gikel i tho, Amerika obedo otyeko keto cik me Sande ci otyeko cweyo rwom me adek. I kare me cik me Sande, rwom me adek dong tye i kabedo, ci kare pa tic pa Setani ma pire tek dong o aa, pien Setani otimo calo Kirisito ka timo magero me diyo piny weng me cwako cal pa le me piny weng ki wor me Sande. I kare eno Trump obedo laloc pa rwodi apar.
Kamano, keto Trump i kom rwot me acaki i bot rwodi apar, ma bityeko timo ne i kube me adek i cik me Ceng pa Acel ma dong bino cokki, ose yaro ne ki keto Trump i kom Pulezidenti ma namba aboro, ma obedo i bot abiro, i nino 20 me January, 2025. I cik me Ceng pa Acel ma bityeko cweyo cal pa le i United States, le pa Papasi bene obedo ma namba aboro, ma obedo i bot abiro. Kamano, cawa me temo pa cal pa le cako ka Trump obedo ma namba aboro, ma obedo i bot abiro; ka kare eno otyeko, Papasi bene obedo ma namba aboro, ma obedo i bot abiro, pien Alpha ki Omega nyutu agiki ki acaki.
Lamal pa Sataani cako i kare me keto Trump i teko, ka cawa me cweyo cal pa ensolo cako, ci nyutu tic ma lamal pa Sataani ma cako i agiki pa cawa me cweyo cal pa ensolo i Amerika ma Kacel. Keto Trump i teko nyutu cako pa cawa meno, ci keto ne i teko macalo rwot madit pa rwodi apar pa Dul me Lobo ma Kacel nyutu agiki pa cawa meno. I keto me cako kede i keto me agiki ma wenggi gi cako cweyo cal pa ensolo, mokwongo i Amerika ma Kacel, ci anyim i lobo weng.
Tic pa kica, onyo bedo kacel kwede Roma, ma otime i hinyen 161 dok i 158 pi anyim Kristo, en aye nyutu lok pa anyim man, kede otum agiki i cik me Sande i vese 16. Tic ma me agiki pa keto gamente ma obedo cal pa sisitimu me Papa ocako ki cweyo cal pa lejaŋ, kacel ki mano, Trump aye ogobo ne anyim ka odwoko kony me politiki ma Protestanti ma owil ki adwogi gi omiyo ne i loyo me politiki.
Kit me poro man myero oket i lok me kare ma okane me tyen apar angwen. Lok me kare ma okane me tyen aryo nyaka tyen adek i Daniel chapita apar acel bende myero oket i kit meno. Lok me kare me poro pa latic aryo i Buk me Nono chapita apar acel bende myero oket i kit meno. Kun kiketo yore adek man kacel i lok me kare ma okane me tyen apar angwen, Leun pa dul me Yuda tye ka yabo ogamo pa pat me poro pa Daniel ma kigamo nyaka nino me agiki.
Ka gicwalo dwon me opuk i gweng, jo pe gubedo ki lworo? Ka tim me rach obedo i gweng, Rwot pe otimo ne? Adwong ni Rwot Lubanga pe otimo gin mo, ka pe oyaro gik me imal pa en bot lutic pa en, lanen. Ladwar okoko, ngat ma pe obedo ki lworo? Rwot Lubanga owuoyo, ngat ma pe bino cwalo lok pa Lubanga? Cwal wac i ot pa rwot ma i Ashdod, ki i ot pa rwot ma i piny pa Misiri, ki waci ni, “Bung wut i got pa Samaria, ki un nen yubu madwong ma tye i tung cen pa en, ki gi ma kigoyo piny ma tye i tung cen pa en.” Amos 3:6-9.
Ngec ma kigolo lacim iye, ma tye i lok me con ma kikan i Daniel 11:40, en aye ngec me keto lacim; ki Amos penyo lapeny ma pe mito lagam ikom goyo Trumpet i gang, ki leja ma ogoyo dwon; ci Amos omiyo lagam ka owaco ni, Lubanga pe bitimo gin mo keken, ento mokwongo onyutu ne bot lotegna, jo-nabi. En med iye ni ngec pa Trumpet, ma kiketo pi cako bwolo pa Lubanga, binyutu bene marac i gang, ki myero ki poko i Ashdod, Misiri ki Samaria, ma calo rwom me gin adek pa Babulon me kombedi. Ngec pa Trumpet me keto lacim myero ki yaro bot piny weng mapat ki kare pa gin ma tye i ngec me keto lacim. Ngec pa Trumpet, ma en aye ngec me keto lacim, tye ki cal pa “Adieri”, pien cawa me keto lacim kiketo iye i goyo Trumpet adek pa Woe macek adek.
Tarumbeta maambere onyutu cako me keto cing i ceng 11 me September, 2001, ci ma agiki nyutu agiki me keto cing i kare me cik me Sunday ma obino cokcok, ka piny ocobo madwong’ Woe ma adek obino keken. Dwon me tarumbeta ma i katikati obedore i ceng 7 me October, 2023, ka lobo maleng ma macon ogamo ki lweny ma pe ginenyo ki bot Islam me Woe ma adek, macalo ni lobo maleng ma kombedi bene ogamo ki lweny ma pe ginenyo ki bot Islam me Woe ma adek i 2001, kede macalo obed i agiki me gin dwon adek magi me tarumbeta i kare me cik me Sunday ma obino cokcok. Lweny ma pe ginenyo ma i katikati i kom lobo maleng ma macon, obedo i kom Israel me piny, cal me bolo ma okwo Mesia i wi Lacar.
Kwena pa tarumbeta pa Amos onongo myero kicwalo bot piny weng, ci tic me lanyo kwena eno ocako i agiki me July 2023. Eno ci Le me dul pa Yuda oyaro dwon madwong; ci anga ma pe obayo? Ci anga ma con obedo dwong cwinye me cayo ni gin matime ma orwate ki kare me keto muhuri pa 144,000 kombedi tye kikweyo muhuri gi i piny oduny weng? Coc man kombedi tye i gwenge loyo 120, i leb loyo 60, ci twero kikwano gi onyo kiwinyo gi.
Ngat ma kwano tye ki kica, ki jo ma winyo leb me poropheci man, ki gi gwoko jami ma ondik i iye; pien kare tye macok coki. Revelation 1:3.
Ka mac ma aa ki i alitara, ma kiromo kacel ki lamo ki insensi, kicoyo i piny, kun kikwanyo sil me abiro, ma en agiki, ne obedo ki dwon, kudru, ligogo, ki goro me piny madit tutwal. Goro me piny madit obedo pi kwena me Midnight Cry kicoyo piny calo mac i wi jo maleng ma tye kityeko lwenyo ki kwaco i buk Ezekiel chapta abotok, kaka mac obito piny i Pentekosti. Mac en onongo nyutu lok me kwena ma ki cwal i piny weng, i dul weng, i leb weng, kede i jogi weng, calo coc man. Mac en onongo nyutu bene twero me cwalo lok en i leb mapol tutwal, calo coc man. Coc man tye kinyutu i anyim gino ma obitimo, pien Rwot pe bitimo gin mo keken, ka pe en me acel onyuto i anyim tic pa En ki Lok pa En me porofeti.
Polo, winyo, an abi waco; piny, winyo leb me tung an. Cik an bi pat calo koth; leb an bi poto piny calo ropo, calo koth matidi i yath ma tin-tin, ki calo koth mapol i lum: pien abi pako nying Rwot; pimuru madit pa Lubanga wa. En kidi; tic pa en ber tutwal: pien yoo pa en weng obedo yubu: Lubanga ma atir, pe tye ki bal; en ma yubu atir ki otwol. Gi balo pire kene; lik pa gi pe obedo lik pa nyithindo pa en: gin dul ma rac-rac ki ma pe otwol. Deuteronomy 32:1-5.
‘Doktrin’ me Koth me Agiki kombedi Rwot tye ka nyuto ne, kede doktrin magi ma gicweyo kacel i ngec me ‘Midnight Cry–Latter Rain’ giketo piny ikom ‘Nying Rwot’. Nyingene en ‘Truth’; en Palmoni, Lapim ma lamal; en Laleb ma lamal; en Alfa ki Omega; en Wod Lubanga ki Wod Dano; en Lapriest ma Madit; en Leona pa dul Yuda; kede en Mikael, Malaika ma madit. Nying magi weng me Kiristo tye but ma pire tek i Nyutu pa Yesu Kiristo ma kigolo lacim matidi keken anyim ki giko kabedo me temo, kede gi tye but ma pire tek i artikolo ma kicwalo i piny weng kacako ikom agiki me Julai, 2023. “Ngat ma tye ki winyo, obed winyo gin ma Laro Maleng waco bot kanisa weng.”
Lej me dul pa Yuda, en ma ogoyo woko ki otyeko nongo twero me yabo buk ma kigengo gi tunge abicel ki aryo, kombedi tye ka goyo dwong macalo ma onongo otimo i October 22, 1844; ani ma pe bi woro?
En okwanyo dwon madit, macalo ka leona okwanyo; ka otyeko okwanyo, dundo abicel oketo dwon gi. Ka dundo abicel otyeko oketo dwon gi, onongo atye ka acoyo; ci a winyo dwon ma aa ki polo ma owaco bot an, ‘Igwokogi i mung gin ma dundo abicel oketo, pe icoye.’ Revelation 10:3, 4.
Histori maleng ma rwate ki histori ma kicobo pa Daniel 11:40, obedo histori pa Millerites, i pungeno pa parabol pa miny apar i Matayo 25, pa Seven Thunders i Revelation 10, pa Habakkuk 2, ki pa Ezekiel 12:21-28. Histori gi ocake i kare me agiki i 1798, ma rwate ki kare me agiki i 1989. I Revelation 10, Seven Thunders giwaco, ento John kigengo ni pe ocoyo gin ma Seven Thunders giwaco. Apostol Paulo oneno ki oyweno gin i polo me adek ma pe tye ki cik pi dano me coyo.
Latume Paulo, kacel i acaki me ngat Kirisitiani, kimiyo ne twero mapire tek me pwonyo dwaro pa Lubanga ikom ludito pa Yesu. Kigolo ne malo i 'polo maromo adek,' 'i Paradaiso, kaci owiny lok ma pe rwate ki cik me dano me waco.' En keken owaco ni 'neno ki nyuto' mapol kimiyo ne 'ki Rwot.' Ngec pa en ikom cik pa adwogi pa lok maber obedo marom ki pa 'lutume madit tutwal.' 2 Korint 12:2, 4, 1, 11. Otyeko nongo ngec maler, ma opong, ikom 'yot, ki bor, ki piny, ki malo' pa 'mer pa Kiristo, ma maloyo ngec.' Efeso 3:18, 19. Tic pa Lutume, 469.
Latic weng nyutu nino me agiki, ki gin ma Yohani onwongo winyo ka Goro abiro otyeko 'waco' dwon gi, kigengo ni pe ocoyo. Gin ma Paulo oneno ka obedo i polo ma adek, kityeko miyo ngec iye ikom gin ma pe kiyero dano me 'waco'. Ada ma "Goro abiro" nyutu ne, myero kiguro nyaka Leone pa dul me Yuda oyero me yweyo ogur pa ada eno.
Kiweyo cing ne peke weng bot Sister White, pien en o ngeyo ni eni nyutu ‘gin ma bibo time’ i mukato me kwena pa malaika ma acel ki ma aryo, kede ni eni nyutu ‘gin me anyim ma kibibweyo i loro pa gi.’ Gin ma kiweyo iye i cawa eni, ne obedo lok me poro ma kikube kwede ‘gin me anyim.’ Bene kikwayo en ni keto cing me ‘Seven Thunders’ kityeko yiko ki kit me keto cing me Buk pa Daniel.
Liec makato ma kigi miyo Yohana, ma kinyutu i kec abiro, ne obedo yar pa gin ma obino time i tung kwena pa malaika ma acel ki ma aryo. ...
Bang goro abicel man owaco dwon gi, kicwalo cik bot Yohana, calo ma kicwalo bot Daniel, ikom buk matin: "Keto lacim i gin ma goro abicel owaco." Gin man tye ikom gin ma bi time anyim, ma binyutu i yore pa gi. Poyo me Bibilia pa Seventh-day Adventist, volumu 7, pot 971.
Ngiyo ni “Lwali abicel”, calo alama ma omoko adwogi ki ogamo ni yo me timo me “rek i wi rek” obedo lok me kot me agiki, onwongo ongiye i kare me agiki ma ocako i 1989, ento bang 11 me September, 2001, matek pa dwogo me yo aryo otyeko bedo lok me atir ma temo ma tye kombedi.
Dwogo pa kit matime pa jo Millerite i kit matime pa 144,000 obedo cik me acaki ma kimoko ni atir i nino meno, calo kaka cik me acaki pa jo Millerite kimoko ni atir i August 11, 1840. Pi jo Millerite, cik me acaki ni nino acel nyutu calo higa acel kimoko ni atir i August 11, 1840, ki cik me acaki ma nyutu ni tim me yubu-nyo weng gigamo cagi keken calo cal, “line upon line,” kimoko ni atir i September 11, 2001. “Seven Thunders”, macalo lami pa gin atir meno, giyabo woko i cawa meno.
I kare weng Yesu nyutu agiki pa gin ki cakke ne, ci dwe me September 11, 2001, ma obedo cakke pa yore me keto maki, nyutu agiki pa yore me keto maki. Leona me dul Yuda oyweyo maki i kite mukene pa "Seven Thunders" ka ocako dwogo kwo i limo ma gego me jo ma otho i dwe me July 2023; pien ento onyutu ni, kun rwate kwede "Truth", "Seven Thunders" bene, ki cal me alama, gicwalo calo gin mukato me Millerite pa disaapointment ma acel ki ma agiki, ka kweko pa Midnight Cry obedo maki me yo ma i tung.
Ka otimo kamano, en onyutu ni “Seven Thunders” tye ka dwogo i gin pa ceng 18 July 2020, kacel ne bot “Sunday law” ma dong ocake. Peko me cwiny pa ceng 18 July 2020 me obedo alama me yo ma acel, ki peko me cwiny pa “Sunday law” ma dong ocake me obedo ma me agiki ikin alama me yo adek pa “Truth”, ma ginyutu “Seven Thunders” i agiki pa kare me “sealing time”, gicwalo cal ki dwoko cik ma rwate ki “foolish virgins” ma gi kwanyo ngec pa “Lion of the tribe of Judah” ma kombedi tye kikweyo dwon matek, ka oyaro ki oyabo ngec mamege i piny weng; pien ngec eno obedo ngec me “Midnight Cry” pa nino me agiki.
I cako me kare me keto alama, i 11 me September 2001, Malaika pa Buk me Revelesyo chapta apar aboro o aa piny, i kom gin mapatpat, en o yweyo ngec ma opong tutwal ikom pir pa “Seven Thunders.” Gin ma ne gineno i kare eno ikom “Seven Thunders” pe con obedo keken ni lut me yubo gutuk acel ki acel, ento bende ni ka malaika obino piny i alama me yo ma eni me lut me yubo, eno obimoko adaa cik me porofesi ma mapire tek i kare pa en.
Woko piny pa Malaika me Poth apar aboro pa Buk me Adyere i nino 11 me September 2001, onyutu adwogi ni yore me kot me agiki ma gityero “line upon line” tye atir, kun onenoni ni yub me acaki (onyutu “Alpha”) obedo calo yub me agiki (onyutu “Omega”). I gik pa cawa me cungo gi ragi, Mikael obino piny me dwoko kwo i lagi ma ojwero, ma kicoyo pire ki joneno aryo ma gityeko otho i yoo pa paco madit pa Sodoma ki Misiri, ka keken ma Rwot wa bene kicwil iye. Ka Mikael odwoko jomatho i kwo, En, calo Simba pa dul me Yuda, oyabo ni “Goro abiro” tye ki lok me mukato ma kicobo, maloyo adwogi ma con kityeko nyuto pa “Goro abiro.”
Ka Leone pa dul me Yuda oyabo gin atir eno, oketo ne i kit me 'Atir'. I kare meno kinywaro ni Julai 18, 2020 orwate ki Apir 19, 1844, ki ni, bang alama keken magi bino bedo yabo me ngec pa 'Goro me Otum', ma binywaro kwalo cik pa lunyako ma pe ginywako ma pe ki ngec i yore keken me con. En bende oyabo ni ngec bino woto calo tsunami i piny weng nyaka obedo balo cwiny madit ka cik me Sande kiketo piny.
Wa bino mede ki pwonye man i coc ma anyim.
En owaco bot an ni, “Pe ikano lok me poropheti me buk man; pien kare ocake. En ma pe atir, obed pe atir dok; en ma macol, obed macol dok; en ma atir, obed atir dok; en ma maleng, obed maleng dok. Nen, an abino otum; rwatte na tye kede an, me miyo dano mo mo macalo kit tic mere. An Alfa ki Omega, cako ki giko, acel ki agik.” Nyutu 22:10-13.